Eurobarometer: Slovenci zadovoljni z življenjem, ne pa tudi s stanjem demokracije in razvojem stvari

Predstavljamo glavne ugotovitve raziskave evropskega javnega mnenja Eurobarometer (Standardni Eurobarometer 96 : zima 2021-2022) za Slovenijo. Raziskava je potekala med 18. januarjem in 14. februarjem 2022.

Glavne ugotovitve raziskave:

• Slovenci so večinoma zadovoljni s svojim življenjem; z 89% zadovoljnih vprašanih je Slovenija nad povprečjem Evropske unije
• Slovenci večinoma niso zadovoljni z delovanjem demokracije v Sloveniji (približno eden od treh vprašanih je zadovoljen, dva nezadovoljna), s čimer je Slovenija dokaj nizko na lestvici držav EU27.
• Med Slovenci ima EU v največji meri pozitiven ugled, nekoliko bolj kakor med vprašanimi v EU.
• Najvišjo stopnjo podpore Slovenci izkazujejo pobudam, ki jih tudi sicer povezujejo s podobo EU: prost pretok državljanov Evropske unije ter skupna gospodarska in monetarna unija s skupno valuto.
• Z vladnimi ukrepi za preprečevanje posledic pandemije vprašani v Sloveniji niso zadovoljni (zadovoljna je le slaba tretjina Slovencev), medtem ko so Evropejci razdeljeni.
• Slovenci so pretežno nezaupljivi prav do vseh virov informacij, Slovenija pa se s tem med državami uvršča na najnižja mesta na lestvici držav po zaupanju.

Slovenci zadovoljni z življenjem, ne pa tudi s stanjem demokracije in razvojem stvari

Slovenci so v veliki večini zadovoljni s svojim življenjem na splošno; z 89% zadovoljnih vprašanih se Slovenija uvršča nad povprečje Evropske unije, kjer je z življenjem zadovoljnih 83% državljanov. Stopnja zadovoljstva je nekoliko upadla od predhodnega merjenja (za dve odstotni točki v Sloveniji in EU27), se pa med državami glede zadovoljstva pojavljajo velike razlike.

Več kot polovica Slovencev sicer kot najpomembnejši izziv vidi zdravstveno problematiko, narašča pa tudi zaskrbljenost nad dvigom cen/rastjo življenjskih stroškov/inflacijo, ki je tudi primarna skrb Evropejcev.

Slovenci so v manjši meri zadovoljni z delovanjem demokracije v Sloveniji (približno eden od treh vprašanih je zadovoljen, dva nezadovoljna), s čimer je Slovenija dokaj nizko na lestvici držav EU27. Približno enakomerno razdeljeno je javno mnenje, ko gre za delovanje demokracije v EU, še zmeraj pa je zadovoljstvo Slovencev pod povprečjem zadovoljstva v Evropski uniji. Podobno kritični so vprašani glede poteka razvoja smeri v državi, pri čemer zadovoljstvo z delovanjem demokracije in potekom stvari v Sloveniji upada v primerjavi z zadnjim merjenjem.

EU uživa visok ugled med prebivalci Slovenije

Med Slovenci ima EU v največji meri pozitiven ugled, nekoliko bolj kakor med vprašanimi v EU. V največji meri – za več kot polovico vprašanih – predstavlja EU svobodo potovanja, študija in zaposlitve kjerkoli v EU, na drugem mestu jo Slovenci povezujejo s skupno valuto, evrom, Evropejci pa z vrednoto miru.

Skupne evropske politike in pobude uživajo visoko stopnjo podpore v Sloveniji, tradicionalno višjo kakor v povprečju v EU27. Najvišjo stopnjo podpore Slovenci izkazujejo pobudam, ki jih tudi sicer povezujejo s podobo EU: prost pretok državljanov Evropske unije (podpira ga okrog devet od desetih Slovencev), skupna gospodarska in monetarna unija s skupno valuto, skupna obrambna in varnostna politika ter skupna energetska politika. Podpora evropskim pobudam med Slovenci sicer rahlo upada.

Pripadnost evropskemu državljanstvu čuti več kot tri četrtine Slovencev, nekaj več kot v povprečju med Evropejci, kjer se državljana EU počuti sedem od desetih vprašanih. V zadnjem letu je občutek državljanske pripadnosti EU nekoliko upadel.

Spoprijemanje s pandemijo

Pandemija ima resne finančne posledice za manj kot polovico Slovencev, več kot polovica ne čuti resnih osebnih posledic. Več kot osem od desetih vprašanih v Sloveniji in v EU pa meni, da se posledice pandemije čutijo na državni ravni. Z vladnimi ukrepi za preprečevanje posledic pandemije vprašani v Sloveniji niso zadovoljni (zadovoljna je le slaba tretjina Slovencev), medtem ko so Evropejci razdeljeni: polovica je zadovoljnih z ukrepi nacionalne vlade, polovica ne. Zadovoljstvo Slovencev je le nekoliko višje glede ukrepov na ravni EU, več kot pol pa pozitivno ocenjuje načrt gospodarskega okrevanja “Next Generation EU”.

Slovenci so v skoraj enaki meri naklonjeni trem področjem v sklopu skupne evropske strategije odziva na pandemijo: podpirajo razvoj skupne evropske zdravstvene politike, vzpostavitev evropske strategije za spoprijemanje s podobno krizno situacijo kdaj v prihodnosti ter podpirajo države članice za pomoč prizadetim podjetjem in delavcem.

Večina vprašanih (sedem od desetih Slovencev Evropejcev) okrevanja gospodarstva po pandemiji ne pričakuje pred prihodnjim letom (2023).

Zaupanje v medije

Večji del Slovencev se čuti slabo obveščenih o evropskih vprašanjih, čeprav je povprečje EU27 glede obveščenosti še nižje. Glavni posamični vir obveščanja o evropskih vprašanjih predstavlja televizija oz. programi z novicami, upoštevaje različne načine rabe spletnih strani in omrežij pa internet skupno predstavlja največji vir informiranja o evropskih vprašanjih.

Slovenci so na splošno nezaupljivi do vseh virov informacij, največji delež zaupanja uživa radio, kjer je mnenje najbolj deljeno (manjšina zaupa). Hkrati so Slovenci tudi kritični do nacionalnih medijev, ki naj ne bi zagotavljali zaupanja vrednih informacij, kljub dostopnosti različnih pogledov in informacij.

Metodologija

Poročilo raziskave Standardni Eurobarometer 96 za Slovenijo predstavlja rezultate merjenja javnega mnenja »Standardni Eurobarometer - Zima 2021-2022«, ki se je izvajalo v 39 državah ali teritorijih: v 27 državah članicah Evropske unije, na območju turške ciprske skupnosti, ki je območje Cipra pod turškim nadzorom, v 5 državah kandidatkah za vstop v EU (v Turčiji, Severni Makedoniji, Črni Gori, Albaniji ter Srbiji) ter v Združenem kraljestvu, Bosni in Hercegovini, Islandiji, na Norveškem, v Švici in na območju Kosova med 18. januarjem in 14. februarjem 2022.

Raziskava se je izvajala po metodologiji Standardnega Eurobarometra, rezultati pa so obteženi tako, da predstavljajo reprezentativni vzorec prebivalcev, starih 15 let ali več, vsake izmed držav članic.

Raziskava je bila izvedena sedem mesecev po prejšnji raziskavi Standardni Eurobarometer 95 in ob pandemskih omejitvah po potrebi uporabljala prilagojeno metodologijo. V številnih državah, kjer ni bilo mogoče izvesti osebnega anketiranja v gospodinjstvih, so uporabili anketiranje preko spleta s pomočjo računalnika, ali pa, tudi v Sloveniji, kombinacijo osebnega in spletnega anketiranja.

V Sloveniji je bilo opravljenih 1.007 anket preko računalnika, raziskavo je izvajala agencija Mediana. Navedeni rezultati raziskave so zgolj ocene pravih populacijskih parametrov, ki se gibljejo znotraj intervala zaupanja za posamezno oceno.

Več:

• Celoten dokument