Konferenca o prihodnosti Evrope: plenarno zasedanje združuje državljane in politične voditelje

Pred 3. plenarnim zasedanjem konference o prihodnosti Evrope smo se pogovarjali s Colinom Sciclunom, vodjem kabineta podpredsednice Evropske komisije Dubravke Šuica in sovoditeljem Skupnega sekretariata konference o prihodnosti Evrope, ki usklajuje konferenco o prihodnosti Evrope.

____

Urnik konference o prihodnosti Evrope je bil izjemno natrpan, saj je od podpisa skupne izjave 10. marca 2021 šla skozi različne faze svojega dela. Naslednje dvodnevno plenarno zasedanje se bo začelo jutri, zato sem za najnovejše informacije prosila Colina Scicluno, vodjo kabineta podpredsednice Dubravke Šuica in so-vodjo Skupnega sekretariata Konference o prihodnosti Evrope.

Kje smo devet mesecev po začetku konference?

Bližamo se zaključnemu delu. Izhajamo iz središča, kamor se stekajo vse zamisli, naše večjezične digitalne platforme. Do zdaj je prispelo že 13 000 idej, prijavilo pa se je že skoraj 42 000 udeležencev. Pričakujemo, da se bo število prispevkov na digitalni platformi še povečalo, ko bo konferenca prešla v bolj konkretno, vsebinsko fazo. Prispevke je še vedno mogoče oddati, zato pozivam vse kolege iz Komisije, da k temu spodbudijo svoje stike in vse deležnike.

Dva od štirih evropskih državljanskih forumov sta svoje delo zaključila s sprejetjem priporočil, ki bodo predstavljena in obravnavana na plenarnem zasedanju konference. Zaključni seji teh dveh forumov sta potekali v hibridni obliki. Prvi, o evropski demokraciji, vrednotah in pravicah, pravni državi in varnosti, je potekal v Firencah od 10. do 12. decembra 2021, drugi, ki je obravnaval podnebne spremembe in okolje ter zdravje, pa v Natolinu v Varšavi od 7. do 9. januarja 2022. Udeležil sem se obeh in bil prevzet nad predanostjo, zavzetostjo, trdim delom in osebnim doprinosom skoraj 400 posameznikov. Predstavljajo raznolikost evropske družbe in so svetel zgled tega, kaj pomeni državljansko udejstvovanje.

Hkrati je več nacionalnih državljanskih forumov zaključilo svoje delo ali pa bo to storilo v kratkem.

O čem bodo razpravljali na naslednjem plenarnem zasedanju konference?

Tokrat bo v ospredju razprava o sami vsebini, ki bo potekala na interaktiven in živahen način. Glavni namen plenarnega zasedanja 21. in 22. januarja je poslušati in razpravljati o priporočilih dveh evropskih državljanskih forumov, ki sta svoje delo že končala. V tematskih razpravah bomo obravnavali tudi vsebine z večjezične digitalne platforme, ki je že služila kot podlaga za delo forumov, in rezultate nacionalnih državljanskih forumov.

Že zaključena evropska državljanska foruma sta oblikovala kar 90 priporočil, ki so zelo konkretna in usmerjena. Obsegajo različne zamisli, od tega, kako zaščititi pravice živali, do načinov za prenovo volitev v Uniji.

Katere teme prispevkov so sodelujočim najbližje?

Trendi se skozi čas spreminjajo. V začetku januarja se je izkazalo, da so evropska demokracija, podnebne spremembe in okolje, močnejše gospodarstvo, socialna pravičnost in delovna mesta še vedno tiste teme, ki pritegnejo največ zanimanja. Povečalo pa se je tudi zanimanje za vrednote in pravice, pravno državo in varnost, Evropsko unijo v svetu, izobraževanje, kulturo, mlade in šport. Pomembno je omeniti, da je platforma odprta za ideje o vseh temah, pri katerih ima po mnenju sodelujočih EU pomembno vlogo.

Kateri so bili nekateri izzivi, s katerimi ste se soočali?

Delamo nekaj povsem novega. Konferenca zahteva skupna prizadevanja vseh treh institucij, ki imajo vsaka svojo vizijo in metode dela. Poleg tega je treba poskrbeti še za logistične in operativne vidike konference. Zamislite si organizacijo dogodka za 200 državljanov, ki govorijo vse jezike EU in so razdeljeni v 15 vzporednih skupin, povrh vsega pa jih je treba vsak dan testirati še na koronavirus. Plenarnih zasedanjih se udeležuje več kot 450 udeležencev, tako v živo kot po spletu.

Poleg tega je treba poskrbeti tudi za interese deležnikov in medijev. Uskladiti moramo odziv Komisije, seveda skupaj s kolegi iz generalnega sekretariata in vseh drugih generalnih direktoratov. Pri številnih vidikih te naloge še posebej tesno sodelujemo z Generalnim direktoratom za komuniciranje.

Poleg tega moram še vedno opravljati tudi naloge vodje kabineta podpredsednice Šuica, tako da je precej hektično, vendar se z dobrimi pripravami in odličnim timskim delom vse izide. Imam tudi srečo, da vodim majhno, a odlično ekipo izjemnih uradnikov Komisije, ki vse to uresničuje.

Ste na tej poti doživeli tudi kaj prijetnega?

Ta izkušnja me je v številnih pogledih resnično obogatila. Omenil sem že energično sodelovanje državljanov. To je zares impresivno. Resnično so naši ambasadorji bistva Evropske unije. Pripravljeni so posvetiti svoj prosti čas, zlasti ob koncu tedna, in deliti svoje konkretne zamisli za Evropo leta 2050.

Ker si pristojnosti glede konference delijo tri institucije (glej Kdo vodi konferenco o prihodnosti Evrope?), vsak dan sodelujem s svojimi kolegi iz Evropskega parlamenta in Sveta. Včasih se naša stališča razlikujejo, vendar nam vedno uspe najti konstruktiven kompromis. Naša podporna skupina v skupnem sekretariatu, ki jo sestavljajo kolegi iz vseh treh institucij, odlično opravlja svoje delo. Ne zgodi se prav pogosto, da bi te institucije tako tesno sodelovale, in to je zgled dobrega medinstitucionalnega sodelovanja.

Organizacija konference je med vsemi generalnimi direktorati resnično zgradila mostove, saj se na konferenci razpravlja o najrazličnejših temah.

Katere so naslednje in zadnje faze konference?

Evropski državljanski forumi bodo svoje delo predvidoma zaključili februarja. Zaključno plenarno zasedanje pa bo verjetno potekalo v začetku aprila. Nato bo izvršni odbor pripravil in objavil sklepe plenarnega zasedanja ter predstavil končni izid konference v poročilu skupnemu predsedstvu in njegovim trem institucijam. Tudi po zaključku uradnega dela konference se naše delo še ne bo končalo. Treba se je namreč odzvati na poročilo in še naprej krepiti demokratične procese Unije. To fazo bi morali zaključiti pred koncem francoskega predsedovanja Svetu.

Kdo vodi konferenco o prihodnosti Evrope?

Konferenca je v pristojnosti treh glavnih institucij EU, ki jih v skupnem predsedstvu konference zastopajo predsednik Evropskega parlamenta, predsednik Sveta in predsednica Komisije.

Skupno predsedstvo podpira izvršni odbor, ki mu sopredsedujejo tri institucije EU, in sicer podpredsednica Dubrovka Šuica, poslanec Evropskega parlamenta Guy Verhofstadt in državni sekretar za evropske zadeve v času francoskega predsedovanja Svetu Clément Beaune.

Izvršnemu odboru pri delu pomaga skupni sekretariat, ki ga sestavljajo uradniki, ki enakovredno zastopajo vse tri institucije.

------------

O avtorju intervjuja:

Krzysztof Nowanek je član ekipe Komisije, ki usklajuje konferenco o prihodnosti Evrope. Pred tem je delal kot namestnik vodje enote za usklajevanje v Generalnem direktoratu za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, bil vodja skupine evropskega semestra za usklajevanje ekonomskih politik in deloval v Odboru regij.