Letno poročilo o stanju pravne države

Čeprav spoštovanje pravne države v nekaterih državah EU še vedno vzbuja pomisleke in ponekod sistemska vprašanja ostajajo nerešena, poročilo kaže na napredek. Vceloti ali delno je bilo obravnavanih 65 % lanskih priporočil, kar kaže, da si države prizadevajo za spremembe.

V zvezi z reformami na področju pravosodja so številne države članice sprejele ukrepe na podlagi priporočil iz leta 2022 in izvajajo reforme, dogovorjene v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Mnoge tudi izvajajo reforme za krepitev neodvisnosti sodstva, medtem ko nekatere pripravljajo ukrepe za okrepitev avtonomije tožilstva.

Priporočila obravnavajo izzive, kot so zaščitni ukrepi v postopkih imenovanja sodnikov, sestava sodnih svetov, avtonomija tožilstva ali potreba po zagotavljanju ustreznih sredstev za sodstvo, vključno s plačami sodnikov in tožilcev.

V zvezi s protikorupcijskim delovanjem je več držav članic sprejelo ukrepe v skladu s priporočili o protikorupcijskem okviru iz poročila o stanju pravne države za leto 2022. Nekatere države članice so izvedle reforme kazenskega prava za okrepitev boja proti korupciji, posodobile protikorupcijske strategije, sprejele kodekse ravnanja ali pravila o lobiranju. Korupcija sicer še naprej zelo skrbi tako ljudi kot podjetja v EU.

Letošnja priporočila so povezana s krepitvijo okvirov preprečevanja, na primer na področju lobiranja in nasprotja interesov, ter z zagotavljanjem učinkovitega preiskovanja in pregona primerov korupcije.

Na področju svobode in pluralnosti medijev je več držav članic sprejelo ali okrepilo ukrepe za izboljšanje varnosti in delovnih pogojev novinarjev oziroma o takih ukrepih razpravlja. Nekatere države članice so sprejele zakonodajo za povečanje preglednosti lastništva medijev in okrepile določbe za povečanje neodvisnosti ali razširitev pristojnosti svojih regulativnih organov za medije.

Še vedno vzbujajo skrb pomanjkanje preglednosti pri razdeljevanju državnih oglaševalskih sredstev, nasprotje interesov in dostop do javnih dokumentov – to so nekatera od glavnih vprašanj, izpostavljenih v priporočilu, ki jim je treba nameniti večjo pozornost.

Na področju institucionalnega sistema zavor in ravnovesij so države članice še naprej izboljševale kakovost svojih zakonodajnih postopkov in v te postopke vključevale deležnike. Pomembno vlogo pri tem igrajo ustavna sodišča, nacionalne institucije za človekove pravice, varuhi človekovih pravic in drugi neodvisni organi. V nekaterih državah ostajajo odprta vprašanja posvetovanja z deležniki, izzive pa predstavljajo tudi vprašanja financiranja in omejenega delovanja.

Komisija je za reševanje nekaterih od teh izzivov ponovila svoja priporočila, dodala pa je tudi nova v zvezi z učinkovitim vključevanjem deležnikov v zakonodajni postopek, ustanovitvijo in delovanjem akreditiranih nacionalnih institucij za človekove pravice ter zagotavljanjem odprtega okvira za delovanje civilne družb.

• Slovenija

V poglavju o Sloveniji poročilo med drugim ugotavlja, da se je kakovost slovenskega pravosodnega sistema sicer izboljšala, vendar pa v okviru boja proti korupciji kazenske preiskave, obtožnice in sodbe, tudi v primerih na visoki ravni, ostajajo maloštevilne, kar vzbuja resne skrbi.

Medijska svoboda in pluralizem se v Sloveniji še naprej soočata z izzivi, je pa opaziti nekatere pozitivne premike, povezane z ugodnejšimi pogoji za delovanje medijev. Poročilo še ugotavlja, da se je izboljšalo tudi okolje za delovanje organizacij civilne družbe.

Evropska komisija meni, da je Slovenija popolnoma uresničila priporočila iz poročila o vladavini prava 2022, ki se nanašajo na odpravo ovir za preiskavo in pregon primerov korupcije, izboljšavo neodvisnega upravljanja in uredniške neodvisnosti javnih medijev ter zagotavljanje proračunske avtonomije neodvisnih teles.

Delni napredek Evropska komisija ugotavlja pri varovalkah za neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev v okviru parlamentarnih preiskav ter uresničevanju protikorupcijske strategije.

Čeprav je Slovenija naredila delni napredek pri vzpostavljanju varovalk za zaščito novinarjev, posebej na spletu, izven zakonodajnih okvirov, pa Evropska komisija meni, da pri oblikovanju zakonskih rešitev za zaščito novinarjev ob upoštevanju evropskih standardov napredka ni bilo.

Poročilo o vladavini prava 2023 za Slovenijo vsebuje naslednja priporočila:

• Nadaljevati postopke za vzpostavitev varovalk za neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev v okviru parlamentarnih preiskav, ob upoštevanju evropskih standardov o neodvisnosti sodstva
• Zagotoviti, da reforma imenovanj v sodstvu vsebuje ustrezne zaščitne ukrepe za neodvisnost sodstva, ob upoštevanju evropskih standardov o neodvisnosti sodstva
• Sprejeti ukrepe za zvišanje prejemkov sodnikov in državnih tožilcev, ob upoštevanju evropskih standardov o sredstvih in plačilu v pravosodnem sistemu
• Sprejeti novo protikorupcijsko strategijo in akcijski načrt s konkretnimi ukrepi ter določiti časovni okvir za njihovo izvedbo, prav tako pa okrepiti prizadevanja za učinkovito preiskavo, pregon in pravnomočne obsodbe v zvezi s korupcijskimi kaznivimi dejanji, vključno s primeri na visoki ravni
• Nadaljevati postopke sprejemanja nezakonodajnih zaščitnih ukrepov za novinarje in začetek zakonodajnega postopka v zvezi z zaščito novinarjev, zlasti na spletu, ob upoštevanju evropskih standardov o zaščiti novinarjev

Več:

• Celotno sporočilo
• Poročilo o stanju pravne države za leto 2023
• Poročilo o stanju pravne države za leto 2023 – vprašanja in odgovori
• Poročilo o stanju pravne države za leto 2023 – stanje pravne države v Evropski uniji
• Poročilo o stanju pravne države za leto 2023 – priporočila
• Poročilo o stanju pravne države za leto 2023 – poglavja o državah
• Poročilo o stanju pravne države za leto 2023 – povzetki poglavij o državah in priporočila
• Poročilo o stanju pravne države za leto 2023 – metodologija
• Letni cikel mehanizma pravne države – informativni pregled
• Orodja EU za krepitev pravne države – informativni pregled
• Raziskava Eurobarometer o korupciji, ki zajema zaznave in izkušnje državljanov in državljank
• Raziskava Eurobarometer o odnosu podjetij do korupcije v EU

NAPOVED:

Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji vas 6. julija ob 11.00 vabi na razpravo « Poročilo o stanju pravne države 2023: mediji, novinarstvo in demokracija » z gosti:

• Audrius Perkauskas, generalni direktorat Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo,
• prof. dr. Matej Avbelj, profesor za evropsko pravo na Novi univerzi,
• dr. Barbara Rajgelj, soustanoviteljica Pravne mreže za varstvo demokracije,
• Lenart J. Kučić, svetovalec za medijsko politiko v kabinetu ministrice za kulturo in
• Ksenija Horvat, novinarka RTV.

Razpravljavci bodo na podlagi poročila o pravni državi za leto 2023, ki ga je Evropska komisija objavila 5. julija, govorili o vlogi javnih medijev v Evropi in vladavini prava na področju medijev v Sloveniji.

Razprava bo v slovenščini. Prenos dogodka bo hkrati na voljo na Facebook strani Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji in platformi STAvživo.

(Pritličje, Mestni trg, Ljubljana,11.00-12.30.)