Pokol v Buči: eno leto kremeljskega zanikanja

Pred dobrim letom, konec marca 2022, so ruske oborožene sile izgubile bitko za Kijev. Ta se je začela v zgodnjih jutranjih urah 24. februarja z zračnim napadom. Zaradi pogumnega odpora Ukrajincev so se bile ruske enote v okviru širšega umika iz prestolnice primorane umakniti iz mesta Buča. Takoj po umiku so se pojavila poročila o truplih na ulicah. V mnogih primerih je šlo za ukrajinske civiliste, ki so jih z rokami, zvezanimi na hrbtu, usmrtili. Pričevanja očividcev so spremljale grozljive fotografije. Po pokolu je več preiskav, vključno s podrobnim poročilom Združenih narodov, potrdilo rusko krivdo.

V prispevku razkrivamo, kaj se je zgodilo po pokolu. H kakšnim taktikam se je Kremelj zatekel, da bi vnesel zmedo, se izognil odgovornosti in ublažil posledice svojih grozodejstev?

• Tipičen kremeljski scenarij: spomnimo se leta MH-17

Kar je sledilo, je bilo tipično za Kremelj, kadar ga zalotijo med dejanjem. Zanikaj, zanikaj, zanikaj. Obtoži druge. Stopnjuj situacijo z zgodbami, ki mejijo na fantazijo. Nikoli se ne opraviči. Nikoli ne priznaj. Nikoli se ne pokesaj. Posameznim vojakom na terenu nikoli ne pripiši krivde. Stvari si izmisli. Sčasoma je proruska propaganda s temi strategijami zgradila kompleksen sistem prozornih laži.

Vzorčni primer ravnanja Kremlja je kopica neresnic, ki so jih širili po strmoglavljenju malezijskega letala MH-17, ki so ga 17. julija 2014 sestrelile ruske sile, pri čemer je umrlo vseh 298 potnikov na krovu. Enako velja za poskuse Moskve, da bi prikrila dejstva po grozljivih napadih na Mariupol spomladi leta 2022. Naš zapis si lahko preberete tukaj.

• Izjavi karkoli in vse in to stori na glas

Prve izjave Kremlja o Buči so bile pogosto protislovne in zdele so se nepremišljene. Z njimi so verjetno želeli odvrniti pozornost od grozljive resničnosti, ki je prihajala iz mesta severozahodno od Kijeva.

Aprila in Maja 2022 so prokremeljski mediji namigovali, da naj bi Ukrajina sama uprizorila pokol. Komentatorji državnih medijev so zatrjevali, da naj bi za pokolom stali Washington, London in Bruselj. Spet drugi so trdili, da je krivec direktor ukrajinskega glasbenega televizijskega kanala.

Po mnenju ruskih uradnikov, državnih medijev in ključnih propagandistov (glej povezavo) je bil pokol, ne glede na to, kdo ga je zakrivil, tako neresničen kot so bili napadi s kemičnim orožjem, za katere je Zahod obtožil sirskega predsednika Basharja Assada. Tako neresničen kot Srebrenica, zrežiran, s premalo dokazi ali zgolj gnusna laž. Zanikaj, zanikaj, zanikaj.

Kmalu zatem so mediji začeli širiti predelavo zgodb o letu MH-17, pri čemer so si izmišljali nenavadne domnevne »tehnične podrobnosti«, da bi ustvarili iluzijo svojega strokovnega znanja. Tokrat so trdili, da na truplih ni bilo krvi in da so bila ta otrdela, kar naj bi kazalo na to, da so bile žrtve pokola ubite po umiku ruskih sil 30. marca. In še bolj divje: da sploh niso bili mrtvi. Trupla naj bi bili igralci, ki so jih na ulice namestili za potrebe fotografiranja, saj se je zdelo, da so se ti premikali. V spet drugi različici so bila to trupla proruskih Ukrajincev, ki so jih ukrajinske oborožene sile ubile, ko so vkorakale v mesto – bodisi je šlo za usmrtitve ali pa so bili žrtve topniškega obstreljevanja.

Morda pa so bila to trupla proruskih »kolaborantov«, ki so jih ukrajinski nacisti ubili že prej. Morda so nacisti njihova trupla odvrgli v gozdu blizu mesta Irpin in jih kasneje prepeljali v Bučo, da bi izgledali kot ukrajinski civilisti, ki so jih ubili Rusi. Ste zbegani? Ne veste, komu bi verjeli? Kdo ve?

• Konec norih zgodb, začetek zarote

Pri dezinformacijah gre za več zgodb, ki, četudi si nasprotujejo, povzročajo zmedo in porajajo dvom v eno resnično, dobro raziskano in dokumentirano razlago. Človeški um je radoveden in ga privlačijo škandali in govorice, saj išče odgovore na nepojasnjeno. Vešči manipulator zato dodaja elemente, ki pritegnejo pozornost in nas odvrnejo od resnice. Spreminjajoče in nasprotujoče si zgodbe tako niso naključje, temveč so del načrta.

Take zgodbe pogosto segajo na področje teorij zarote. S tem se odprejo vrata tistim, ki iščejo globlje, skrite razloge za težave in konflikte. Zarota je pogost sestavni del prokremeljske manipulacije večine političnih tem. Če vas to področje zanima, si lahko ogledate našo podatkovno bazo, kjer hranimo več kot 1700 primerov teorij zarot.

Tako so do aprila 2022 prokremeljski mediji navajali različne razloge, zakaj bi Ukrajina lahko uprizorila tako grozljivo predstavo, v kateri bi uporabila igralce ali trupla. Morda so želeli preprečiti pričakovani preboj v rusko-ukrajinskih pogajanjih? Ali pa so s tem hoteli upravičiti nove sankcije proti Rusiji? Morda odvrniti pozornost od ukrajinskega mučenja ruskih vojnih ujetnikov? Ali od vojaških biolaboratorijev v Ukrajini, ki jih finančno podpirajo ZDA? Gotovo gre za prevaro!

• Laži, preklete laži in njihovi nasledniki

Ruski mediji za dezinformiranje so prvo serijo zgodb objavili aprila in v začetku maja 2022. Te so kasneje spremenili tako, da so trdili, da Rusija ni zmožna zagrešiti nobenih vojnih zločinov. Zato so bili dokazi o drugih zločinih prav tako neresnični. Ideja o »lažni Buči« je postala model za diskreditiranje vseh grozodejstev, ki so jih zagrešile ruske sile.

Morda se sliši perverzno, vendar gre pri tem za vprašanje, čigava bo »resnična zgodba o Buči«. Zato so vodilni ruski propagandisti, kot so Vladimir Solovjov in drugi, pri tem agresivni in proaktivno omenjajo Bučo. Kritiki, ki govorijo o Buči ali drugih grozodejstvih, so tako označeni za rusofobe, kar je še en klasični prijem, ki se ga poslužuje Kremelj.

Po poročanju so ruske rakete 27. junija med napadom na mesto Kremenčuk zadele nakupovalno središče. Prokremeljski mediji so poročila o napadu zavrnili kot ukrajinsko "provokacijo, podobno Buči". Avgusta je en komentator Zahod obtožil, da se proti Rusiji bori s »psihološkimi operacijami«, vključno z zrežiranim »pokolom v Buči«.

Septembra je Ukrajina iz Harkova začela protiofenzivo, s katero je hitro osvobodila ozemlja, ki jih je zasedla Rusija. Moskva je imela težave s pojasnjevanjem, kako in zakaj, a so se kmalu pojavila poročila o množičnih grobiščih, ki so jih odkrili v bližini osvobojenega mesta Izjum. Na nekaterih truplih, ki so jih odkrili, so bili vidni znaki mučenja. V skladu z ustaljeno prakso ruski propagandisti tem poročilom niso pripisovali posebne teže in primer označili kot "Bučo 2.0". Njihove trditve smo ovrgli v tem prispevku.

• Umik = gesta dobre volje in kdo je omenil poboje?

Na začetku leta 2023 se je pojavila še ena zgodba. Namenjena je bila predvsem špansko govorečemu občinstvu v Latinski Ameriki in francosko govorečemu v Afriki. Gre za prečiščeno ponovitev zgodnejših različic te zgodbe, vendar z manj protislovji. A laži so tu še bolj pretirane.

Med trditvami je skoraj impresivna laž, da ruski vojaki niso bili pregnani iz Buče, ampak so mesto zapustili kot "gesto dobre volje Moskve". Pojavi se tudi trditev, da ukrajinske oblasti niso zagotovile "podrobnih in preverjenih" forenzičnih poročil o smrti civilistov, kljub številnim poročilom, ki so jih forenzični preiskovalci že napisali ali jih še pišejo.

• Preteklost, prežeta z lažmi, je podlaga za še več laži

Prokremeljske dezinformacije že leta, če ne celo desetletja, pripravljajo svoje občinstvo, tako tuje kot domače, da ne glede na obtožbo Rusija nikoli ni kriva, temveč je vedno žrtev spletkarskih rusofobov, ki skušajo škodovati njenemu ljudstvu, blatiti njeno zgodovino in uničiti njeno državo.

Ob odkritju naslednjega grozodejstva bodite pripravljeni na kup dezinformacij, vendar ostanite mirni in zavrnite kremeljski novorek. Ne pozabite na Bučo. Oglejte si kratek vizualni prikaz tukaj.