Gospodarstvo EU si je po okrevanju po pandemiji obetalo dolgotrajno in močno gospodarsko rast, vendar je invazija na Ukrajino prinesla nove izzive. Vojna pritiska na rast cen primarnih surovin, ki povzročajo ponovne motnje v oskrbi in vse večjo negotovost.
Komisija je zato znižala obete za rast v EU in zvišala napoved inflacije.
Realna rast BDP v EU in evrskem območju naj bi v letu 2022 znašala 2,7 %, v letu 2023 pa 2,3 %. V Sloveniji naj bi rast BDP letos znašala 3,7 %, leta 2023 pa 3,1 %.
Inflacija v območju evra naj bi v letu 2022 znašala 6,1 %, nato pa naj bi v letu 2023 padla na 2,7 %. V Sloveniji naj bi inflacija letos znašala 6,1 %, leta 2023 pa 3,3 %.
Razmere na trgu dela naj bi se še naprej izboljševale. Zaposlenost v EU naj bi se letos povečala za 1,2 %. Stopnje brezposelnosti naj bi se po napovedih še znižale, in sicer na 6,7 % v letu 2022 in 6,5 % v letu 2023 v EU ter na 7,3 % oziroma 7,0 % v območju evra. V Sloveniji naj bi brezposelnost letos znašala 4,8 %, leta 2023 pa 4,6 %.
Javnofinančni primanjkljaj se še naprej zmanjšuje. Primanjkljaj v EU naj bi se zmanjšal na 3,6 % BDP v letu 2022 in na 2,5 % BDP v letu 2023 (3,7 % oziroma 2,5 % v evrskem območju). V Sloveniji naj bi javnofinančni primanjkljaj letos znašal 4,3 %, leta 2023 pa 3,4 %.
Skupni delež javnega dolga v BDP pa naj bi se po napovedih v EU zmanjšal na približno 87 % v letu 2022 in 85 % v letu 2023 (95 % oziroma 93 % v evrskem območju). V Sloveniji naj bi z letošnjih 74 % padel na približno 73 % leta 2023.
Tveganja za uresničitev napovedi o gospodarski aktivnosti in inflaciji so močno odvisna od razvoja vojne in zlasti od njenega vpliva na energetske trge.
Več:
- Celotno sporočilo
- Celoten dokument: pomladanska gospodarska napoved 2022
- Pomladanska gospodarska napoved za Slovenijo
Več informacij
- Datum objave
- 16. maj 2022
- Avtor
- Predstavništvo v Sloveniji