Med koncem februarja in koncem aprila 2026 so se cene plina zvišale za 50 %, cene nafte pa za 65 %.
Po 1,5-odstotni rasti BDP EU v letu 2025 naj bi se rast letos upočasnila na 1,1 %, leta 2027 pa naj bi znašala 1,4 %. Inflacija naj bi se letos zvišala na 3,1 %, prihodnje leto pa upadla na 2,4 %, kar je še vedno več od prejšnjih pričakovanj. Inflacija cen energije naj bi v drugem četrtletju 2026 presegla 11 % in ostala visoka do konca leta, višji stroški energije pa bodo postopno vplivali na druge storitve.
Delež javnega dolga EU v BDP naj bi se povečal z 82,8 % BDP konec leta 2025 na 85,3 % konec leta 2027, predvsem zaradi višjih primarnih primanjkljajev in vse bolj neugodne razlike med obrestno mero in stopnjo rasti BDP. Javnofinančni primanjkljaj naj bi se postopoma povečal s 3,1 % BDP v letu 2025 na 3,6 % BDP v letu 2027.
Rast zaposlovanja naj bi se upočasnila na 0,3 % v letu 2026 in 0,4 % v letu 2027, stopnja brezposelnosti pa stabilizirala na približno 6 %. Nominalne plače naj bi se v letu 2026 upočasnile manj od pričakovanj ter se v letu 2027 povečale za približno 3,5 %, saj se z zamikom prilagajajo višji inflaciji.
Tveganja za obete so povezana predvsem z razvojem konflikta na Bližnjem vzhodu in njegovimi posledicami za svetovne energetske trge.
BDP Slovenije naj bi se zaradi močnega domačega povpraševanja v letu 2026 povečal za 1,9 %, v letu 2027 pa za 2,3 %. Zaposlenost naj bi ostala visoka, stopnja brezposelnosti pa letos in naslednje leto nizka pri 3,8 %. Inflacija naj bi se v letu 2026 zaradi višjih cen energije zvišala na 3,5 %, naslednje leto pa znašala 2,5 %. Javnofinančni primanjkljaj naj bi se povečal na 3,3 % BDP v letu 2026 in 3,5 % v letu 2027. Delež javnega dolga v BDP naj bi se zmanjšal s 65,7 % v letu 2025 na 65,1 % do leta 2027.
Več informacij
- Datum objave
- 21. maj 2026
- Avtor
- Predstavništvo v Sloveniji