Preskoči na glavno vsebino
Logotip Evropske komisije
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji

Pomladanski sveženj evropskega semestra 2026

V obdobju geopolitične negotovosti sveženj določa smernice politik za države eu, s posebnim poudarkom na krepitvi konkurenčnosti, strateške avtonomije ter gospodarske in socialne odpornosti in kohezije EU ob hkratnem ohranjanju fiskalne vzdržnosti.

  • Novice
  • 3. junij 2026
  • Predstavništvo v Sloveniji
  • Predviden čas branja: 4 min
Pomladanski sveženj evropskega semestra 2026 - poročilo za Slovenijo (Foto: panorama Ljubljane s pripisom Evropski semester, Slovenija)

Cikel evropskega semestra 2026 zagotavlja trden analitični okvir za opredelitev prihodnjih potreb politike in naložb na številnih področjih, vključno s tistimi, ki so namenjena zmanjšanju ekonomskih, socialnih in teritorialnih razlik. 

V zvezi s tem poročilo o državi za Slovenijo za leto 2026 analizira gospodarski in socialni razvoj ter ocenjuje obseg, v katerem je Slovenija izvedla celovit sklop specifičnih priporočil za državo, ki jih je Svet sprejel leta 2025.

Priporočila za posamezne države na podlagi analize in ključnih izzivov, opredeljenih v poročilih o državah, zagotavljajo prilagojene smernice v vsaki državi članici.

Komisija v spomladanskem svežnju poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe politike za okrepitev konkurenčnosti EU. V ta namen Sloveniji priporoča, naj:

  • ponovno uravnoteži obdavčitev z davčnimi viri, ki podpirajo gospodarsko rast, in hkrati izboljša učinkovitost javne porabe, da bi z isto porabo dosegli več in zmanjšali fiskalne izzive;
  • zagotovi kontinuiteto reform in naložb, ki se izvajajo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, ter ohrani zagon pri izvajanju v okviru programov kohezijske politike;
  • poenostavi predpise in zmanjša upravno breme za podjetja, da se zmanjšajo omejitve za poslovanje;
  • izboljša dostop do financiranja za MSP in hitro rastoča podjetja, da se spodbudijo naložbe v inovacije in dolgoročna konkurenčnost;
  • pospeši uvajanje obnovljivih virov energije in okrepi infrastrukturo za njihovo distribucijo, da se zmanjša odvisnost od uvoženih fosilnih goriv;
  • spodbuja elektrifikacijo in digitalizacijo prometnega sektorja ter usmeri naložbe v trajnostni promet;
  • krepi odpornost proti podnebnim spremembam in odpornost v zvezi z vodo za soočanje z veliko ranljivostjo in izpostavljenostjo podnebnim tveganjem;
  • obravnava pomanjkanje delovne sile z boljšim zagotavljanjem in pridobivanjem spretnosti in kompetenc zaradi stalnega pomanjkanja delovne sile ter neskladja med ponudbo spretnosti in povpraševanjem po njih; 

Slovenija je stabilna, vendar bo prihodnost odvisna od produktivnosti, zelenih naložb in pametnejše porabe. Fiskalne obete je treba skrbno spremljati.

 

Fiskalni nadzor v okviru Pakta za stabilnost in rast

Spomladi 2026 je Komisija ocenila skladnost držav članic s fiskalnim okvirom EU. Ocena zajema leti 2025 in 2026 ter se osredotoča na rast očiščenih odhodkov, pri čemer je bila po potrebi upoštevana prožnost, ki jo zagotavlja nacionalna odstopna klavzula za obrambo. Komisija je po potrebi ocenila tudi izvajanje ključnih korakov reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje obdobij fiskalne prilagoditve.

 

V prihodnje lahko države članice, ki sprejmejo ukrepe za okrepitev energetske varnosti Evrope in pospešitev prehoda s fosilnih goriv, zaprosijo za omejeno fiskalno prožnost v okviru sedanje nacionalne odstopne klavzule za obrambne izdatke. Na zahtevo države članice se lahko področje uporabe klavzule razširi na ukrepe, sprejete od februarja 2026, ki zmanjšujejo odvisnost od uvoženih fosilnih goriv ter s tem krepijo varnost in odpornost Evrope. V okviru obstoječe zgornje meje (1,5 % BDP) za dodatne odhodke za obrambo v okviru nacionalne odstopne klavzule se bosta posebna letna zgornja meja za obdobje 2026–2028 (0,3 % BDP) in kumulativna zgornja meja (0,6 % BDP) v istem obdobju uporabljali posebej za ukrepe za energetsko odpornost. Pomemben vidik tega pristopa je, da vsi zaščitni ukrepi za vzdržnost javnih financ ostajajo v celoti veljavni.  

Nadaljnji koraki

Komisija poziva Euroskupino in Svet, naj obravnavata sveženj in potrdita danes predstavljene smernice. Veseli se konstruktivnega dialoga z Evropskim parlamentom o vsebini tega svežnja in vseh nadaljnjih korakih v ciklu usklajevanja ekonomskih politik. 

Ozadje

Evropski semester je letno usklajevanje ekonomskih in socialnih politik EU. V okviru semestra države članice EU svoje proračunske in ekonomske politike uskladijo s cilji in pravili, dogovorjenimi na ravni EU. Cilj evropskega semestra je z okrepljenim gospodarskim in socialnim usklajevanjem zagotoviti trajnostno gospodarsko rast, ustvarjanje delovnih mest, makroekonomsko stabilnost in zdrave javne finance po vsej EU.

Časovni razpored semestra sledi enoletnemu ciklu. V prvi fazi države članice EU razpravljajo o svojih gospodarskih in proračunskih načrtih ter se dogovorijo o ključnih prednostnih nalogah. V drugem delu cikla, znanem kot „nacionalni semester“, se od držav članic pričakuje uskladitev nacionalnih politik, zlasti nacionalnih proračunov za naslednje leto. Poleg tega Evropska komisija skozi vse leto vodi dialog z državami članicami in deležniki.

Več:

Sporočilo za javnost o pomladanskem svežnju evropskega semestra 2026  

Vprašanja in odgovori o pomladanskem svežnju evropskega semestra 2026

Pomladanski sveženj evropskega semestra 2026 – dokumenti

Poročilo o državi za Slovenijo 2026

Pomladanska gospodarska napoved 2026

Evropski semester

Evropski semester v Sloveniji

Strani držav – Gospodarstvo in finance – Evropska komisija

 

Več informacij

Datum objave
3. junij 2026
Avtor
Predstavništvo v Sloveniji