Slovenci zadovoljni z življenjem, v manjši meri s potekom stvari

Predstavljamo ključne ugotovitve raziskave evropskega javnega mnenja Standardni Eurobarometer - Zima 2022-2023 (Eurobarometer 98) za Slovenijo.

Izvedba raziskave Eurobarometer 98 sovpada z zaključkom leta, ki je bilo v zgodovini evropske povezave eno bolj turbulentnih. Največji vpliv na EU je v letu 2022 imela od februarja 2022 trajajoča ruska invazija na Ukrajino, ki je povzročila humanitarno katastrofo, razkrila evropsko odvisnost od ruskih energetskih virov in zaostrila energetsko krizo.

• Slovenci zadovoljni z življenjem, v manjši meri s potekom stvari

Velika večina Slovencev je bila pozimi 2022-2023 zadovoljnih s svojim življenjem: 92-odstotna stopnja zadovoljstva med vprašanimi Slovenijo postavlja nad povprečje Evropske unije, kjer je z življenjem zadovoljnih 83 % državljanov.

Slovenci tudi bolje kakor v povprečju Evropejci ocenjujejo stanje stvari na različnih področjih v državi: trenutni položaj v Sloveniji večina ocenjuje kot dober (56 %), takega mnenja pa je za stanje v lastni državi manj kot polovica Evropejcev (41 %).

Slovenci so deljenega mnenja pri oceni stanja gospodarstva v državi, bolj spodbudno pa ocenjujejo stanje evropskega gospodarstva, saj več kot polovica Slovencev (55 %) meni, da je to dobro, na ravni EU27 pa so ocenjevalci bolj zadržani, tako menita le dva od petih vprašanih.

Zadovoljstvo z delovanjem demokracije v državi je v Sloveniji nižje kakor v povprečju v drugih državah članicah (47 % zadovoljnih, več kot polovica ni zadovoljnih). Nekoliko bolj so Slovenci zadovoljni z delovanjem demokracije v EU.

So pa vprašani v Sloveniji v večji meri pesimisti glede vprašanja, v katero smer gredo stvari v Sloveniji: 48 % Slovencev meni, da gredo stvari v Sloveniji v napačno smer in le tretjina (33 %) meni, da gredo stvari v pravo smer; še nekoliko bolj kritični so državljani EU27.

Slovenci v glavnem za naslednjih 12 mesecev ne pričakujejo veliko sprememb na gospodarskem področju, tisti, ki pa jih, pa so pogosteje črnogledi. Več kot polovica Slovencev (55 %) je mnenja, da se njihovo življenje v prihodnjih dvanajstih mesecih ne bo spremenilo, spremembe na boljše pričakuje 23 % Slovencev, na slabše pa 20 % Slovencev.

Kot dva poglavitna izziva, s katerimi se ta hip sooča Slovenija, so vprašani na prvo mesto postavili zdravstveno problematiko (50 %), na drugem mestu je dvig cen / inflacija / rast življenjskih stroškov (38 %).

• Optimizem glede prihodnosti EU in njenih politik,  kritično do institucij

Za največji delež Slovencev (41 %) ima EU nevtralen ugled, skoraj enak delež (40 %) ji pripisuje pozitiven ugled, medtem ko ima EU negativen ugled za manjšino Slovencev (18 %).  Glede prihodnosti EU je optimističnih skoraj dve tretjini Slovencev, tretjina (33 %) je pesimistična.

Vprašani so pretežno nezaupljivi do oblasti in mednarodnih političnih institucij, večinsko zaupanje uživajo le nekatere nacionalne javne službe oz. organizacije (v največji meri vojska, policija, medicinsko in zdravstveno osebje. Tako slovensko kot evropsko javno mnenje je razdeljeno, ko gre za zaupanje ključnim evropskim institucijam, se pa Slovenci v večji meri nagibajo k nezaupanju, medtem ko v povprečju Evropejci ključnim evropskim institucijam bolj zaupajo kot ne.

Od zadnjega merjenja se je v Sloveniji podpora prav vsem evropskim politikam in predlogom znižala, tako da so Slovenci po podpori večkrat tudi pod povprečjem EU27, še zmeraj pa skupne evropske politike in pobude podpira več kot polovica vprašanih. V največji meri Slovenci podpirajo predlog skupne gospodarske in monetarne unije z evrom, na drugem mestu pa prost pretok državljanov za življenje, delo, študij in poslovanje v EU.

Več kot tri četrtine Slovencev (77 %) se počuti državljane EU, kar je več, kot je povprečje EU27 (74 %). Slaba četrtina Slovencev se ne počuti državljanov EU (23 %). Večina Slovencev (61 %) je prepričanih, da glas EU šteje v svetu, enakega mnenja je tudi 70 %  državljanov EU.

• Spoprijemanje s pandemijo in  konfliktom v Ukrajini

Slovensko mnenje je deljeno glede zadovoljstva z ukrepi za boj s pandemijo koronavirusa, katere je sprejela slovenska vlada: 47 % Slovencev je z ukrepi zadovoljnih (+3 o.t.), 52 % ni zadovoljnih (-3 o.t.). Povprečje držav sedemindvajseterice je višje: 58 % vprašanih je zadovoljnih z ukrepi, ki jih je za boj proti pandemiji sprejela nacionalna vlada, štirje od desetih (40 %) pa so s slednjimi nezadovoljni. Polovica Slovencev verjame, da bo EU ob morebitnih novih pandemijah sprejemala pravilne odločitve, enakega mnenja je 63 % državljanov EU27.

V Sloveniji prevladuje nezadovoljstvo z načinom, na katerega sta se odzvali slovenska vlada in EU na rusko invazijo v Ukrajini. Zadovoljnih z odzivom slovenske vlade je 44 %, več kot polovica (51 %, nespremenjeno) je nezadovoljnih, podoben odziv pa je na ukrepe, sprejete s strani EU: z njimi je zadovoljnih 45 % Slovencev, polovica (50 %) pa ne.

Pri vprašanju podpore so Slovenci v primerjavi z ostalimi Evropejci bolj naklonjeni ukrepom za skrb in pomoč ljudem, npr. zagotavljanje humanitarne pomoči osebam, ki jih je prizadela vojna ali sprejemanje ljudi, ki bežijo, v EU.

Slovenci v manjši meri kot EU27 podpirajo gospodarske ali vojaške ukrepe, kot je zagotavljanje finančne pomoči Ukrajini, uvajanje gospodarskih sankcij proti ruski vladi, podjetjem in posameznikom  ali predlog financiranja dobave in dostave finančne opreme Ukrajini.

Da je lahko predlagani načrt za okrevanje NextGenerationEU učinkovit ob spoprijemanju s trenutnimi gospodarskimi izzivi, meni manj kakor polovica Slovencev (45 %, -6 o.t.), še nekaj manjši delež meni nasprotno (41 %). Več kot polovica Evropejcev verjame, da lahko načrt okrevanja NextGenerationEU učinkovito pomaga pri odzivu na aktualne gospodarske izzive

• Slovenci in mediji

Med Slovenci na splošno prevladuje občutek slabše obveščenosti o evropskih vprašanjih: 43 % Slovencev se čuti dobro obveščenih, 56 % pa meni, da so o evropskih vprašanjih slabo obveščeni. Glavni posamični vir obveščenosti o evropskih političnih vprašanjih predstavljata televizija in radio, če pa upoštevamo različne načine rabe spletnih strani in omrežij, pa internetne platforme v kombinaciji predstavljajo prevladujoči način informiranja o evropskih vprašanjih.

Večji del Slovencev je kritičen glede kredibilnosti nacionalnih medijev; večji del vprašanih namreč meni, da niso vredni zaupanja. Večina vprašanih meni, da mediji delujejo pod političnim ali tržnim pritiskom ter da pogosto predstavljajo zavajajoče ali napačne informacije.

• O raziskavi

Poročilo raziskave Standardni Eurobarometer 98 za Slovenijo predstavlja rezultate merjenja javnega mnenja »Standardni Eurobarometer - Zima 2022-2023«, ki se je izvajalo v 39 državah ali teritorijih. Raziskava se je izvajala po metodologiji Standardnega Eurobarometra, rezultati pa so obteženi tako, da predstavljajo reprezentativni vzorec prebivalcev, starih 15 let ali več, vsake izmed držav članic.

Večina držav, tudi Slovenija, je izvedla osebno anketiranje s pomočjo računalnika (CAPI metoda), ponekod pa so uporabili kombinacijo osebnega in spletnega anketiranja ali samo spletno anketiranje. V Sloveniji je bila opravljena 1.001 anketa po metodi osebnega anketiranja v gospodinjstvu s pomočjo računalnika, raziskavo je izvajala agencija Mediana.

Več:

• Celotno poročilo o najnovejši raziskavi Eurobarometer za Slovenijo
• Dodatne informacije