Smernice vsebujejo priporočila in praktična navodila za pomoč državam članicam pri opredelitvi kritičnih subjektov v enajstih ključnih sektorjih, vključno z energetiko, prometom, pitno in odpadno vodo, hrano, bančništvom in digitalno infrastrukturo.
Nove smernice bodo državam članicam pomagale tudi pri izvajanju direktive o odpornosti kritičnih subjektov, namenjene pripravi nacionalnih strategij, izvajanju rednih ocen tveganja in opredelitvi kritičnih subjektov. Ti kritični subjekti morajo sprejeti tehnične, varnostne in organizacijske ukrepe za zagotovitev svoje odpornosti.
Grožnje kritični infrastrukturi, vključno s hibridnimi grožnjami, kot so sabotaža in kibernetski napadi, so v EU zelo zaskrbljujoče, zlasti za infrastrukturo, ki povezuje države članice. Kot je poudarjeno v evropski strategiji notranje varnosti (ProtectEU), je bistveno, da vse države članice nemudoma in pravilno izvajajo direktivo o odpornosti kritičnih subjektov. To bo pomagalo pri zaščiti osnovnih storitev pred zunanjimi grožnjami, kot so naravne nevarnosti, teroristični napadi in izredne razmere v javnem zdravju.
Države članice lahko iz Sklada za notranjo varnost prejmejo sredstva za zaščito kritične infrastrukture v višini 1,93 milijarde evrov (2021–2027). Več kot 2,7 milijona evrov je na voljo za podporo preiskavam incidentov. Komisija je v proračunu EU za obdobje 2028–2034 predlagala potrojitev sredstev za notranjo varnost.
Komisija še naprej podpira varnost in pripravljenost držav članic, tudi z boljšo izmenjavo informacij, novimi tehnologijami za odkrivanje, zmogljivostmi za popravila, mednarodnim sodelovanjem in financiranjem v okviru Sklada za notranjo varnost.
Več informacij
- Datum objave
- 11. september 2025
- Avtor
- Predstavništvo v Sloveniji