Digitalna tehnologija nedvomno spreminja življenja ljudi na bolje. Digitalizacija je zato ena izmed šestih prednostnih nalog Evropske komisije pod vodstvom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen (mandat 2019-2024). Smo torej v evropskem digitalnem desetletju, ko si zastavljamo digitalne cilje za leto 2030. Opolnomočiti je treba podjetja in ljudi za na človeka osredotočeno, trajnostno in uspešno digitalno prihodnost. Digitalni prehod v Evropski uniji mora delovati za vse; v ospredje je treba postaviti ljudi in odpirati nove poslovne priložnosti.
Evropa mora okrepiti svojo digitalno suverenost in določati standarde, ne pa slediti drugim. Digitalne rešitve so prav tako ključnega pomena v boju proti podnebnim spremembam in pri prehodu na zeleno gospodarstvo, tehnologijo in infrastrukturo. Cilj nove digitalne strategije EU je zagotoviti, da bo digitalna preobrazba koristila državljanom in podjetjem ter da bo pripomogla k doseganju cilja podnebno nevtralne Evrope do leta 2050.
Digitalna Slovenija
Evropska komisija od leta 2014 spremlja digitalni napredek držav članic EU na področju digitalizacije. Slovenija se evropskemu povprečju približuje na področju pokritosti z visokozmogljivim omrežjem, močno je namreč napredovala pri uvajanju tehnologij 5G. Raven prodora Slovenije na področju digitalnih javnih storitev je dobra, še zlasti je opazen napredek pri digitalnih javnih storitvah, namenjenih posameznikom. Po podatkih posebne raziskave Eurobarometra 74 % prebivalcev Slovenije meni, da jim digitalizacija vsakodnevnih javnih in zasebnih storitev olajšuje življenje.
Poročilo o stanju digitalnega desetletja 2024
Umetna inteligenca
Evropska komisija je aprila 2021 predlagala prvi pravni okvir za umetno inteligenco za celotno Evropsko unijo. Ta bo skupaj z usklajenim načrtom z državami članicami zagotavljal varnost in temeljne pravice ljudi in podjetij, hkrati pa pospeševal uvajanje in spodbujal naložbe v umetno inteligenco povsod po Uniji.
Evropska komisija je vzpostavila Evropski urad za umetno inteligenco, ki bo kot središče strokovnega znanja o umetni inteligenci v EU imel ključno vlogo pri izvajanju akta o umetni inteligenci. Prizadeval si bo tudi za spodbujanje raziskav ter inovacij na področju zaupanja vredne umetne inteligence.
Kot ugotavlja Poročilo o stanju digitalnega desetletja 2024, je umetna inteligenca v slovenskih podjetjih nadpovprečno zastopana (11,4 % v primerjavi z 8 % v EU). Evropska komisija je v želji, da bi se ta delež povišal na 75 % do leta 2030, januarja 2024 predstavila obsežen sveženj ukrepov, namenjen spodbujanju inovacij na področju umetne inteligence za evropska zagonska podjetja in mala ter srednje velika podjetja (MSP). Ta sveženj sledi političnemu dogovoru o aktu o umetni inteligenci in bo prispeval k razvoju zaupanja vredne umetne inteligence, ki spoštuje vrednote in pravila EU.
Evropski pristop k umetni inteligenci
7. oktobra 2020 je bil v Sloveniji ustanovljen Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem UNESCO (IRCAI) in je edini na svetu, ki se neposredno osredotoča na umetno inteligenco. Ustanoviteljica IRCAI je Vlada Republike Slovenije, v začetni fazi pa IRCAI gostuje na Institutu »Jožef Stefan«. IRCAI Slovenijo v svetovnem merilu izpostavlja kot državo, ki je na podlagi dosedanjih izkušenj in dosežkov na področju umetne inteligence ustvarila primerno okolje za vzpostavitev tovrstnega centra. IRCAI pri delovanju upošteva skupne vrednote Evropske unije in etične temelje.
Kibernetska varnost
Ker sta zaupanje in varnost v središču digitalnega desetletja Evropske unije, sta Evropska komisija in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko predstavila novo strategijo EU za kibernetsko varnost. Gre za ključni del oblikovanja digitalne prihodnosti Evrope, načrta okrevanja za Evropo in strategije za varnostno unijo za obdobje 2020–2025.
Strategija bo okrepila skupno odpornost Evrope na kibernetske grožnje ter pomagala vsem državljanom in podjetjem izkoristiti zaupanja vredne in zanesljive storitve in digitalna orodja. Strategija zajema varnost bistvenih storitev, kot so bolnišnice, energetska omrežja in železnice. Vključuje tudi varnost vedno več povezanih predmetov v naših domovih, pisarnah in tovarnah. Nova strategija bo Uniji omogočala, da utrdi svojo vodilno vlogo pri mednarodnih normah in standardih v kibernetskem prostoru ter okrepi sodelovanje s partnerji po svetu. To bo spodbudilo globalen, odprt, stabilen in varen kibernetski prostor, ki temelji na pravni državi, človekovih pravicah, temeljnih svoboščinah in demokratičnih vrednotah.
Raziskava Eurobarometer je pokazala, da je v EU treba okrepiti kibernetska znanja in spretnosti ter da je potrebnih več strokovnjakov za kibernetsko varnost. Komisija je leta 2023 ustanovila akademijo za kibernetske veščine, da bi okrepila sodelovanje med zasebnimi in javnimi pobudami na evropski in nacionalni ravni. V letu 2024 je namenila 10 milijonov evrov za podporo projektom usposabljanja na področju kibernetskih spretnosti za MSP.
Julija 2024 je Komisija v okviru programa za digitalno Evropo vložila več kot 210 milijonov evrov v kibernetsko varnost, digitalne zmogljivosti in tehnologijo.
Superračunalnik Vega (poimenovan po matematiku Juriju Vegi) omogoča slovenskim in evropskim znanstvenikom izjemna odkritja. S podporo umetne inteligence lahko med drugim pospeši identifikacijo molekul za nova zdravila in olajša sledenje okužbam s covidom-19 ter tako prispeva k reševanju življenj. 66 % 17,2 milijona evrov vrednega projekta sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, ki je ključen za krepitev gospodarske in socialne kohezije v Evropski uniji z odpravljanjem neravnovesij med regijami. Sofinanciranje projektov digitalizacije v državah članicah EU je bistvenega pomena za prehod v digitalno dobo.
Usposobljeni za digitalno dobo
V akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje EU (2021–2027) je predstavljena vizija Evropske komisije za visokokakovostno, vključujoče in dostopno digitalno izobraževanje v Evropi. Gre za poziv k ukrepanju za tesnejše sodelovanje na evropski ravni. Uporabiti je treba spoznanja iz krize zaradi pandemije COVID-19, med katero se je tehnologija v izobraževanju in usposabljanju uporabljala v največjem obsegu doslej. Tako se bodo sistemi izobraževanja in usposabljanja prilagodili digitalni dobi.
Evropska zakonodaja z reguliranjem t. i. »vratarjev interneta«, kot so Alphabet, Amazon, Apple, ByteDance, Meta in Microsoft, postavlja globalne standarde in ščiti uporabnike v EU. Akt o digitalnih storitvah ureja delovanje zelo velikih platform in zelo velikih iskalnikov. Komisija si s temi ukrepi prizadeva zagotoviti pregledne spletne prostore ter varovati najranljivejše uporabnike spletnih okolij, tj. mladoletnike.
Leta 2023 je Slovenija dosegla pomemben napredek na področju e-uprave s posodobitvijo nacionalne e-identitete in razvojem sistema e-zdravstva. Izzivi ostajajo pri izboljšanju osnovnih digitalnih spretnosti prebivalstva ter uvajanju naprednih tehnologij, kot je podatkovna analitika, v slovenska podjetja. V Sloveniji je 20 % sredstev (0,5 milijarde evrov) sredstev načrta za okrevanje in odpornost namenjenih ukrepom na področju digitalizacije.
Evropski program znanj in spretnosti za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost
Sveženj akta o digitalnih storitvah
