Digitalna tehnologija nedvomno spreminja življenja ljudi na bolje. Digitalizacija je zato ena izmed šestih prednostnih nalog Evropske komisije pod vodstvom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen (mandat 2019-2024). Smo torej v evropskem digitalnem desetletju, ko si zastavljamo digitalne cilje za leto 2030. Opolnomočiti je treba podjetja in ljudi za na človeka osredotočeno, trajnostno in uspešno digitalno prihodnost. Digitalni prehod v Evropski uniji mora delovati za vse; v ospredje je treba postaviti ljudi in odpirati nove poslovne priložnosti.
Evropa mora okrepiti svojo digitalno suverenost in določati standarde, ne pa slediti drugim. Digitalne rešitve so prav tako ključnega pomena v boju proti podnebnim spremembam in pri prehodu na zeleno gospodarstvo, tehnologijo in infrastrukturo. Cilj nove digitalne strategije EU je zagotoviti, da bo digitalna preobrazba koristila državljanom in podjetjem ter da bo pripomogla k doseganju cilja podnebno nevtralne Evrope do leta 2050.
Digitalna Slovenija
Evropska komisija od leta 2014 spremlja digitalni napredek držav članic s poročili o indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI (Digital Economy and Society Index)). Slovenija se po indeksu DESI v letu 2021 z oceno 52,8 uvršča na 13. mesto med državami članicami EU. V povezljivosti se je uvrstila na deveto mesto v EU, predvsem je uspešna v razširjenosti širokopasovnih povezav z najmanj 100 Mb/s.
Pri vključevanju digitalne tehnologije v podjetja je Slovenija med državami EU na osmem mestu. V kategoriji človeški kapital, ki je ena od največjih prednosti Slovenije, država ostaja tik pod povprečjem EU, na 13. mestu. Na področju digitalnih javnih storitev se Slovenija uvršča na 15. mesto, najbolj pa je napredovala v kazalniku odprtih podatkov.
Umetna inteligenca
Evropska komisija je 21. aprila 2021 predlagala prvi pravni okvir za umetno inteligenco za celotno Evropsko unijo. Ta bo skupaj z usklajenim načrtom z državami članicami zagotavljal varnost in temeljne pravice ljudi in podjetij, hkrati pa pospeševal uvajanje umetne inteligence, naložbe vanjo in inovacije povsod po Uniji. Oba akta bodo dopolnila nova pravila o strojih s prilagoditvijo varnostnih pravil. Z njimi bo naraslo zaupanje uporabnikov v novo, prilagodljivo generacijo proizvodov.
Pravni okvir za umetno inteligenco
Kibernetska varnost
Ker sta zaupanje in varnost v središču digitalnega desetletja Evropske unije, sta Evropska komisija in Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko decembra 2020 predstavila novo strategijo Evropske unije za kibernetsko varnost kot ključni del oblikovanja digitalne prihodnosti Evrope, načrta okrevanja za Evropo in strategije Evropske unije za varnostno unijo. Okrepila bo skupno odpornost Evrope na kibernetske grožnje in pomagala vsem državljanom in podjetjem izkoristiti zaupanja vredne in zanesljive storitve in digitalna orodja. Evropejci si ne glede na to, ali uporabljajo povezane naprave ali električno omrežje ali obiščejo banke, letala, javne uprave ali bolnišnice, zaslužijo, da lahko to počnejo z vedenjem, da so zavarovani pred kibernetskimi grožnjami. Nova strategija za kibernetsko varnost Uniji omogoča tudi, da utrdi svojo vodilno vlogo pri mednarodnih normah in standardih v kibernetskem prostoru ter okrepi sodelovanje s partnerji po svetu za spodbujanje globalnega, odprtega, stabilnega in varnega kibernetskega prostora, ki temelji na pravni državi, človekovih pravicah, temeljnih svoboščinah in demokratičnih vrednotah. Poleg tega Komisija pripravlja predloge za obravnavo kibernetske in fizične odpornosti kritičnih subjektov in omrežij, ki bodo v obravnavi v času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Cilj nove strategije za kibernetsko varnost je zaščititi svetovni in odprt internet ter hkrati zagotoviti jamstva ne le za zagotavljanje varnosti, temveč tudi za zaščito evropskih vrednot in temeljnih pravic vseh.
Visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
Strategija Evropske unije za kibernetsko varnost
Strategija Evropske unije za varnostno unijo
Kibernetska varnost v središču slovenskega predsedovanja Svetu EU
Superračunalnik Vega (poimenovan po matematiku Juriju Vegi) omogoča slovenskim in evropskim znanstvenikom izjemna odkritja. S podporo umetne inteligence lahko med drugim pospeši identifikacijo molekul za nova zdravila in olajša sledenje okužbam s covidom-19 ter tako prispeva k reševanju življenj. 66 % 17,2 milijona evrov vrednega projekta sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, ki je ključen za krepitev gospodarske in socialne kohezije v Evropski uniji z odpravljanjem neravnovesij med regijami. Sofinanciranje projektov digitalizacije v državah članicah EU je bistvenega pomena za prehod v digitalno dobo.
Usposobljeni za digitalno dobo
Julija 2020 je Evropska komisija objavila Evropski program znanj in spretnosti za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost z ambicioznimi kvantitativnimi cilji, ki naj bi jih dosegli v naslednjih 5 letih. 12 ključnih aktivnosti bo osredotočenih na vlaganje v spretnosti za zelena in digitalna delovna mesta, prekvalifikacije ter dokvalifikacije posameznikov, tudi zaradi prehoda na digitalno dobro. Hkrati je v Akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje EU (2021–2027) predstavljena vizija Evropske komisije za visokokakovostno, vključujoče in dostopno digitalno izobraževanje v Evropi. Gre za poziv k ukrepanju za tesnejše sodelovanje na evropski ravni. Uporabiti je treba spoznanja iz krize zaradi pandemije Covid-19, med katero se tehnologija v izobraževanju in usposabljanju uporablja v največjem obsegu doslej. Na ta način se bodo sistemi izobraževanja in usposabljanja prilagodili digitalni dobi.
Ena največjih prednosti Slovenije je namreč prav njen človeški kapital. Znanje, potrebno za digitalno preobrazbo, je v državi že skoncentrirano. Odraža se v velikem deležu diplomantov v naravoslovju, tehnologiji, inženirstvu in matematiki in zlasti v velikem številu zagonskih podjetij za IKT (ki presega povprečje EU). Slovenska start-up skupnost je izjemno živahna in regijsko, evropsko ter globalno dobro povezana.
Evropski program znanj in spretnosti za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost
7. oktobra 2020 je bil v Sloveniji ustanovljen Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem UNESCO (IRCAI) in je edini na svetu, ki se neposredno osredotoča na umetno inteligenco. Ustanoviteljica IRCAI je Vlada Republike Slovenije, v začetni fazi pa IRCAI gostuje na Institutu »Jožef Stefan«. IRCAI Slovenijo v svetovnem merilu izpostavlja kot državo, ki je na podlagi dosedanjih izkušenj in dosežkov na področju umetne inteligence ustvarila primerno okolje za vzpostavitev tovrstnega centra. IRCAI pri delovanju upošteva skupne vrednote Evropske unije in etične temelje.