Dvanajst mitov o ruski vojni agresiji v Ukrajini

Pred letom dni je Rusija sprožila neizzvano vojno agresijo proti svoji miroljubni sosedi Ukrajini in tako svetu pokazala resnični obraz imperialističnih teženj Kremlja. Danes se Ukrajina še vedno bori, še vedno se upira in je odločena zmagati v boju proti ruski agresiji.

Rusija se je na to vojno pripravljala s širjenjem mitov o Ukrajini. Nenehno zasipanje z dezinformacijami je ruski vojaški agresiji pot utrlo že precej pred invazijo v polnem obsegu 24. februarja 2022. Dezinformacije v korist Kremlja spremljamo in razkrivamo že od začetka vojne. V tem pregledu bomo razkrili nekaj najpogostejših mitov o vojni, ki jih dejavno širi prokremeljski dezinformacijski ekosistem.

• Mit: Ruska zmaga v vojni je neizogibna. Ali bo zmagala Rusija ali bo konflikt prerasel v tretjo svetovno vojno. Zahodna vojaška podpora Ukrajini le zaostruje razmere in podaljšuje trpljenje. Mir je možen le z demilitarizacijo Ukrajine.

Izjemna odpornost, odločnost in nezlomljiv bojni duh Ukrajine vedno znova dokazujejo, da ima Kremelj v vojni agresiji proti Ukrajini vse kaj drugega kot možnost za zmago. Svetovna javnost zavrača Rusijo in od nje zahteva takojšnje prenehanje ofenziv v Ukrajini in brezpogojen umik njenih vojaških sil z ozemlja znotraj mednarodno priznanih meja Ukrajine. Odkar je Rusija začela neizzvano „tridnevno vojno“, je Ukrajina uspešno zajezila napredek napadalcev, zasukala smer dogajanja in velik del ozemlja osvobodila izpod začasnega ruskega vojaškega nadzora. Ukrajinske sile so tudi zadale veliko škodo ruskim vojaškim sredstvom. 

Ukrajina je s kljubovanjem premoči Rusije pokazala, kaj pomeni neomajnost. Ukrajinske sile na bojišču pa vsak dan nujno potrebujejo zahodno vojaško podporo. Ta Ukrajini omogoča uveljavljati pravico do samoobrambe, ki je zapisana v Ustanovni listini Združenih narodov.

Ruski predlogi za prekinitev ognja ali mirovna pogajanja niso iskreni, temveč so le piarovske poteze. Pod drobnogledom prihajajo do izraza imperialistične zahteve Rusije, naj se Ukrajina preda in ji prepusti še več ozemlja in suverenosti.

Prava pot do miru je popoln umik ruskih sil z ozemlja znotraj mednarodno priznanih meja Ukrajine in popolna opustitev agresivne politike. S tem, da je sprožila neizzvano vojno v Evropi, Rusija jasno krši mednarodno pravo, zlasti Ustanovno listino ZN. Miru ni mogoče doseči tako, da se neoborožena Ukrajina prepusti kljubovanju vojaški velesili Rusiji, ki zanika njeno suverenost in ne prikriva pozivov h genocidu.

• Mit: Rusija je v vojni z Zahodom. Ukrajina je Natovo bojišče in Natova zaveznica v posredniški vojni. Rusija se brani pred napadom Ukrajine.

Rusija je 24. februarja 2022 sprožila obsežno invazijo v Ukrajini, ta pa se vse od takrat brani. Lažna trditev, da je Ukrajina agresor, je klasična prokremeljska manipulacijska taktika, ki Rusijo prikazuje kot žrtev in odvrača pozornost od njene lastne agresije. Čeprav je ta diskurz za večino sveta povsem absurden, pa v ruski javnosti, ki ima na voljo vse bolj okrnjeno informacijsko okolje, učinkuje kot množični poziv za krepitev podpore avtoritarni politiki Kremlja.

Prokremeljski dezinformacijski diskurz, ki javnost zavaja s trditvami, da se Rusija v Ukrajini bori proti Zahodu, se je okrepil po uspešni protiofenzivi Ukrajine proti ruskim napadalcem. Prokremeljski propagandisti se tega diskurza posebej radi poslužijo, vsakič ko Ukrajina od zahodnih partneric prejme vojaško podporo ali ko Rusija izgubi nadzor nad začasno zasedenimi ozemlji v Ukrajini. Niti EU niti Zahod niti Nato niso Rusiji napovedali vojne. EU, ZDA in številne države članice Nata Ukrajini zagotavljajo vojaško pomoč, da bi ta bila kos neizzvani ruski agresiji, vendar same nikakor niso udeležene v vojaških spopadih.

• Mit: Ukrajina si želi jedrskega orožja, napada civilno jedrsko infrastrukturo in skriva orožje v jedrskih elektrarnah. Ukrajina pripravlja umazano bombo. Rusija bi lahko upravičeno uporabila taktično jedrsko orožje proti Ukrajini.

Gre za zelo kompleksno področje, a splošna taktika je jasna. Te trditve izkoriščajo razumen odpor javnosti do jedrskega orožja za sejanje panike, vse bolj bojevita jedrska retorika, uperjena proti Ukrajini, pa je rdeča nit prokremeljskega vojnega diskurza.

Kljub nenehnim obtožbam Kremlja ni dokazov, da bi si Ukrajina kadar koli prizadevala za izdelavo jedrskega orožja, ki bi ga uporabila proti Rusiji ali kateri koli drugi državi. Ukrajina namreč nima jedrskega orožja že od leta 1994, ko je podpisala budimpeški memorandum. Kot ena redkih držav sveta, ki so se jedrskemu orožju odpovedale, je jedrsko orožje, ki ga je podedovala od Sovjetske zveze, uničila. Po drugi strani pa je Rusija priročno pozabila, da se je ob podpisu pogodbe zavezala, da bo spoštovala neodvisnost, suverenost in meje Ukrajine.

Kremelj naglo sega po jedrskem diskurzu tudi, ko želi krivdo prevaliti na Ukrajino, sporočati rahlo zakrinkane grožnje ali z jedrskim izsiljevanjem podpreti svojo agresijo. Prikazovanje v kot potisnjene, vendar jedrsko oborožene (kot prokremeljski demagogi vedno poudarjajo) zveri, je voda na kremeljski mlin.

Rusija uporablja obtožbe, da poskuša Ukrajina izdelati t. i. umazano bombo, kot izgovor za stopnjevanje agresije. Ukrajina je Mednarodno agencijo za atomsko energijo (IAEA) povabila, naj razišče lokacije, za katere je Rusija trdila, da se uporabljajo za razvoj umazanih bomb. IAEA ni našla dokazov, da bi Ukrajina razvijala jedrske snovi za uporabo proti Rusiji.

Prav tako so neutemeljene trditve, da Ukrajina namenoma povzroča škodo na lastni civilni jedrski infrastrukturi. Dejansko sta Ukrajina in ZDA večkrat poskušali zmanjšati napetost v zvezi z jedrsko elektrarno Zaporožje. Rusija je s to elektrarno večkrat ravnala nepremišljeno. Vanjo je namestila vojaško opremo in napotila vojaške enote, njeno neposredno bližino uporabila kot raketno izstrelišče, dejansko jo obvladuje in je že večkrat prekinila glavno povezavo elektrarne z ukrajinskim električnim omrežjem. IAEA ni potrdila nobenega ukrajinskega bombnega ali drugačnega napada na elektrarno, ne pred kremeljskimi obtožbami ne po njih.

• Mit: Vsa Evropa je podpirala invazijo nacistične Nemčije v Sovjetski zvezi, tako kot zdaj podpira nacistično Ukrajino. Rusija nadaljuje veliko domoljubno vojno v Ukrajini, da bi svet rešila pred nacizmom. 

Že več let pozorno spremljamo, kako Kremelj uporablja diskurz o nacizmu. Že od začetka vojne se v svojih dezinformacijskih prizadevanjih sklicuje na boj proti nacizmu, da bi Ukrajince razčlovečil in oklevetal. Putinovo prikazovanje Rusije kot novodobne krotilke nacizma je klasičen primer projekcije, s katero Kremelj krivdo za lastno uničujoče ravnanje zvrača na druge.

Obtožbe, da je celotna Evropa podpirala invazijo nacistične Nemčije v Sovjetski zvezi, so več kot bizarne, saj povsem sprevračajo zgodovinska dejstva. Leta 1942 je protihitlerjevska koalicija namreč štela 26 držav, poleg njih pa še vlade iz okupiranih evropskih držav v izgnanstvu. Sklicevanje Rusije na boj proti nacizmu, da bi izzvala močan psihološki ali čustveni odziv, ni le manipulativno, temveč je povsem iz trte izvito, zlasti glede na zasuk Kremlja k odkrito antisemitski retoriki. 

• Mit: Ukrajina je umetna tvorba, ne pa suverena država.  Ukrajinska ozemlja so zgodovinsko ruska. Prebivalci teh ozemelj so svobodno izrazili politično voljo, da se vrnejo k Rusiji, in njena domoljubna dolžnost je, da jih osvobodi in zaščiti.

Ukrajina je suverena država z lastno identiteto in dolgo zgodovino. Zanikanje državnosti in suverenosti Ukrajine je še en dezinformacijski diskurz, po katerem prokremeljski propagandisti že leta radi segajo. Ko je Rusija razpisala lažne referendume, da bi upravičila nezakonito prilaščanje začasno zasedenih ozemelj Ukrajine, ni bilo presenetljivo, da se je Kremlju naklonjen dezinformacijski ekosistem ponovno podal v akcijo izpodbijanja suverenosti Ukrajine.

Kremlju naklonjeni komentatorji pogosto segajo po reviziji zgodovine kot manipulativnem sredstvu, s katerim skušajo pritegniti podporo javnosti za trenutno aktualno politiko Kremlja, med drugim tudi za poskuse protizakonite aneksije začasno zasedenih ozemelj v Ukrajini. Prav tako je dobro dokumentirana Putinova obsedenost s prikrajanjem zgodovine.

V lažnih referendumih ni bilo niti kančka svobode ali demokracije. Oboroženi vojaki so ljudi silili h glasovanju z nabiranjem glasov od vrat do vrat, kar pomeni neposredno kršitev ukrajinske ustave. Ves proces je bil kršitev mednarodnega prava in Organizacija združenih narodov ga je v svojih resolucijah o priključitvi ozemelj obsodila. Sklep o priključitvi ponazarja imperialistično naravo ruskega vojevanja.

• Mit: Rusija se v Ukrajini bori proti zahodnemu imperializmu in neokolonializmu, da bi ustvarila večpolarni svetovni red, v katerem se države ne vmešavajo v notranje zadeve drugih držav.

Kremeljski režim si že dolgo prizadeva, da bi v javnosti obveljal kot borec proti imperializmu in kolonializmu. Vendar ravno v brutalni vojni proti Ukrajini prihajajo do izraza imperialistične in kolonialne ambicije Rusije do njenih sosed v Evropi, na Kavkazu in v Aziji.

Rusija je s tem, da je leta 2014 začela vojno v vzhodni Ukrajini, si istega leta nezakonito priključila Krim in leta 2022 sprožila obsežno invazijo v Ukrajini, grobo kršila mednarodno pravo in Ustanovno listino ZN ter tako ogrozila svetovni mir, svetovno varnost in stabilnost.

Generalna skupščina Združenih narodov je 2. marca 2022 z veliko večino glasov sprejela resolucijo, s katero je zavrnila brutalno invazijo Ruske federacije v Ukrajini ter zahtevala, da Rusija nemudoma umakne svoje sile in spoštuje mednarodno pravo.

Generalna skupščina ZN je oktobra 2022 z veliko večino obsodila poskuse Rusije, da si z lažnimi referendumi priključi štiri začasno zasedene ukrajinske pokrajine.

Svet je obsodil rusko vojaško agresijo na miroljubno sosedo, Rusija pa je sama in osamljena.

• Mit: Ukrajina v Donbasu že več let izvaja genocid, Rusija pa je morala posredovati, da bi zaščitila ljudi. Ukrajina izvaja operacije pod lažno zastavo in nastavlja prirejena prizorišča grozodejstev, da bi Rusijo obtožila vojnih zločinov.

Ruska obtožba Ukrajine, da izvaja vojne zločine in genocid, je najbrž ena od najbolj podlih prokremeljskih dezinformacij. Genocid je namerno in sistematično uničevanje skupine ljudi zaradi njihove etnične pripadnosti, državljanstva, vere ali rase. Ukrajina sploh ni imela takega načrta in ruskih trditev ne potrjujejo nobeni dokazi.

Eden najizrazitejših primerov ruskega prelaganja odgovornosti za lastne zločine na Ukrajino se nanaša na grozodejstva, ki so jih ruski vojaki zagrešili v Buči. Obtožba, da je Ukrajina izvajala operacije pod lažno zastavo, da bi okrivila Rusijo, je nesramna in neresnična. Nasprotno pa so ruska vojna hudodelstva v Buči, Irpinu, Mariupolu in marsikje drugje že preiskana.

Poleg tega so naklepni ruski napadi na civiliste in na infrastrukturo, vključno s šolami, bolnišnicami in stanovanjskimi soseskami, dobro dokumentirani, npr. v Černigovu, Mariupolu, Harkovu in drugod. Po mnenju Urada ZN za človekove pravice bi lahko šlo za vojne zločine. 

• Mit: Rusija bije sveto vojno proti brezbožnim satanistom v Ukrajini, da bi zaščitila krščanstvo in tradicionalne vrednote.

Čeprav se zdi, kot da je to za lase privlečena obtožba, se Rusija, da bi upravičila svojo vojno proti Ukrajini, pogosto sklicuje na „sveto vojno proti Satanu“. Kremelj je v prvih tednih in mesecih vojne neuspeh ruskih sil na bojišču pojasnjeval z obtožbami, da so se Ukrajinci „brezbožno spajdašili s silami hada“. 

Prokremeljski propagandisti, zlasti Vladimir Solovjov, pogosto uporabljajo ta dezinformacijski diskurz v povezavi z neutemeljenimi obtožbami zoper Ukrajino, ki naj bi „poskušala uničiti pravoslavno cerkev“. Ta manipulativni prijem je bil posebej pogost leta 2019, ko je ukrajinska pravoslavna cerkev pridobila status neodvisne cerkve, nato pa spet novembra 2022, ko je ukrajinska vlada napovedala, da bo pripravila zakon, ki naj bi prepovedal z Rusijo povezane cerkve.

Demonizacija Ukrajine in njenih zahodnih podpornikov kot brezbožnežev se ujema s prokremeljskimi dezinformacijami o Zahodu, češ da želi uničiti „tradicionalne vrednote“. Oba diskurza Rusijo predstavljata kot varuhinjo teh vrednot. Dezinformacijski diskurz o varovanju ogroženih vrednot je prežet s homofobijo, ki pogosto prehaja v odkrito sovražni govor.

• Mit: ZDA so financirale, razvijale in izvajale skrivne programe za razvoj biološkega orožja v laboratorijih v Ukrajini, preizkušale biološko orožje na lokalnem prebivalstvu in z njim oborožile Ukrajino za napad na Rusijo.

Izmišljene zgodbe o „tajnih ameriških bioloških laboratorijih“ so klasičen primer teorije zarote v kombinaciji s taktiko sejanja panike, ki jo Kremelj pogosto uporablja, da bi preusmeril pozornost in povzročil zmedo. Prokremeljski dezinformacijski ekosistem je tako sprva želel ovirati partnerstvo med ZDA in Ukrajino, katerega namen je zmanjšati biološka tveganja, nato pa je skušal s staro dezinformacijsko kampanjo upravičiti neizzvano invazijo Rusije v Ukrajini.

Prokremeljska dezinformacijska propaganda skuša zabrisati mejo med biološkim orožjem in biološkimi raziskavami, s tem pa vzbuja strah in diskreditira Ukrajino. Verodostojni viri, med drugim visoka predstavnica ZN za razoroževanje Izumi Nakamitsu, so večkrat ovrgli obtožbe o bioloških laboratorijih, ki naj bi jih v Ukrajini financirale ZDA in ki naj bi se uporabljali v vojaške namene.

• Mit: EU ne more preživeti brez ruskih energentov. ZDA so EU prisilile k sprejetju politik, ki so povzročile svetovno energetsko krizo, ker ta koristi ameriškim energetskim podjetjem. 

Kremelj v svojih zunanjih odnosih energijo že dolgo izkorišča kot orožje, širjenje dezinformacij pa je sestavni del te taktike. Vendar je tokrat Rusija s potezo, s katero je želela ustrahovati EU, ko je ustavila dotok plina, največ škode povzročila sama sebi. Ko je Rusija zahtevala, naj se Evropa odloči med Ukrajino in rusko energijo, je bil evropski odgovor nedvoumen – Ukrajina.

EU in njene države članice so za večjo energetsko varnost naglo sprejele več protiukrepov, na primer z načrtom REPowerEU in načrtom Varčujmo s plinom za varno zimo, ki predvideva prostovoljno zmanjšanje povpraševanja po zemeljskem plinu za 15 %. Podzemna skladišča plina v EU so bila zapolnjena več kot 95-odstotno, kar je  veliko več od cilja 80-odstotne zapolnitve do 1. novembra 2022.   Evropa je bila na to zimo pripravljena in se je lahko zoperstavila ruskemu izsiljevanju.

Poleg tega skuša prokremeljska propaganda z lažnim prikazovanjem izgube suverenosti EU sejati razdor v atlantskem zavezništvu. Prokremeljske medijske hiše so trdile, da so si ZDA podredile EU in da pretresi na svetovnih energetskih trgih koristijo ZDA. Vendar je diverzifikacija dobave energije temeljni kamen energetske politike EU. Diverzifikacija prispeva h krepitvi evropske energetske varnosti, k preprečevanju monopolizacije in k večji konkurenčnosti energetskega trga.

• Mit: EU je s prepovedjo ruskih kmetijskih proizvodov in gnojil povzročila svetovno pomanjkanje hrane. Rusija ni odgovorna za svetovno prehransko krizo. EU zadržuje vse žito ukrajinskega porekla, druge države pa stradajo.

Rusija je z napadom na Ukrajino dejansko prekinila dobavo ukrajinskih živilskih proizvodov svetovnim trgom in zaostrila razmere v svetovnem gospodarstvu. Ruske poteze zvišujejo cene energije in gnojil po vsem svetu, to pa najbolj prizadene Afriko in najbolj ranljive države, a vse bolj tudi druge regije in države.

Na svetovni ravni imajo konflikti, podnebne spremembe in trajni učinki pandemije COVID-19 uničujoče posledice za prehranske sisteme in ljudi, ki so od njih odvisni. Neizzvana agresija Rusije na Ukrajino pa je te izzive in ranljivosti znatno poslabšala.

Rusija je z obstreljevanjem ukrajinske energetske, vodne in prometne infrastrukture, sežiganjem pridelkov in krajo ukrajinskega žita, uničevanjem ukrajinske kmetijske opreme in skladišč goriva ter miniranjem kmetijskih zemljišč ogrozila dolgoročno proizvodnjo hrane v Ukrajini in njene izvozne zmogljivosti.

Poleg tega Rusija še naprej uveljavlja izvozne carine in izvozne kvote za gnojila in žita, kot so pšenica, soržica, rž, ječmen in koruza.

Preskrba s hrano in gnojili je iz sankcij EU izrecno izvzeta – za ruski izvoz hrane na svetovne trge ni sankcij. Vsakdo lahko posluje na področju preskrbe s hrano in gnojili ruskega porekla, jih kupuje in prevaža. V nasprotju z ruskimi dezinformacijami nobena država članica EU ne blokira ruskih donacij gnojil državam v stiski.

Po podatkih ZN je bila večina izvoza hrane, ki ga je omogočila črnomorska pobuda za žito, namenjena državam, ki niso članice EU. Le 34 % te količine je bilo namenjenih EU, 64 % izvožene pšenice pa je bilo namenjenih gospodarstvom v razvoju.

Evropska unija je skupaj z mednarodnimi partnerji na čelu svetovnih prizadevanj za reševanje neustrezne prehranske varnosti. Od začetka izvajanja solidarnostnih koridorjev in črnomorske pobude za žito so cene hrane nenehno padale in se vrnile na raven pred vojno.

• Mit: Zahodne sankcije proti Rusiji so nezakonite in povzročajo svetovno škodo. Destabilizirajo svetovno gospodarstvo in zvišujejo življenjske stroške za navadne državljane po vsem svetu. Sankcije ne vplivajo na rusko gospodarstvo, in kot je Rusija dokazala, ne učinkujejo.

Prokremeljske dezinformacije o EU in sankcijah Zahoda so primer protislovnosti. Sankcije naj bi bile nezakonita in nesprejemljiva oblika prisile, vendar pa na Rusijo nimajo nikakršnega učinka. Ta dezinformacijski diskurz omalovažuje vpliv sankcij pred rusko javnostjo in ustvarja lažni vtis, da se Zahod seseda vase. Kremelj si na mednarodni ravni prizadeva netiti neutemeljen strah, da bodo imeli ukrepi Zahoda proti Rusiji negativne posledice za ves svet.

Sankcije EU so v celoti skladne z vsemi obveznostmi, ki izvirajo iz mednarodnega prava. Zaradi sankcij ima Rusija manj sredstev za financiranje vojne in pridobivanje ključnih elementov za svoj vojaško-industrijski kompleks. Učinki sankcij so opazni v vseh pomembnejših gospodarskih sektorjih Rusije. Leta 2022 je proračunski primanjkljaj Rusije skokovito narasel, saj se je povečal kar za 14-krat. Gospodarstvo se je v letu 2022 skrčilo kar za 5 %. Sankcije učinkujejo.

Cilj mednarodne odločitve o cenovni kapici za nafto je omejiti skokovito rast cen zaradi izrednih tržnih razmer. Tako se bodo prihodki, ki jih Rusija od začetka invazije v Ukrajini ustvarja z nafto, krepko zmanjšali. Cenovna kapica za nafto bo prispevala tudi k stabilizaciji svetovnih cen energije, hkrati pa ublažila negativne posledice pri oskrbi tretjih držav z energijo.

V sankcijah EU so pomembne izjeme. Preskrba s hrano in gnojili je iz njih izrecno izvzeta. Čeprav evropski zračni prostor ni odprt za ruska letala, lahko države članice EU odobrijo prelete svojega zračnega prostora ruskim letalom, če je to potrebno v humanitarne namene.