Evropska komisija je zato sprejela začetni letošnji letni proračun za humanitarno pomoč v višini več kot 1,8 milijarde evrov.
Vrzel med humanitarnimi potrebami in razpoložljivimi viri se še naprej povečuje, pri čemer k velikim potrebam po financiranju prispevajo naraščajoči konflikti in poglabljajoča se podnebna kriza. Leta 2023 je bila vrzel v financiranju rekordna, saj ni bilo zagotovljenih niti 40 % potrebnih 56,7 milijarde USD.
»Še naprej bomo mobilizirali mednarodno skupnost, da bi skupaj zapolnili to zaskrbljujočo vrzel v financiranju. Hkrati bomo še naprej proaktivno prispevali h krepitvi medsektorskega sodelovanja, zlasti z razvojnimi akterji, da bi okrepili lokalno odpornost ter tako ljudem v stiski zagotovili rešitev in čim več ljudem omogočili, da se otresejo odvisnosti od pomoči. Lani je EU naredila pomemben korak v to smer, saj je določila prostovoljni cilj BND, ki ga bodo naše države članice namenile humanitarni pomoči. Vendar Evropa ne more sama prevzeti te skupne odgovornosti na svetovni ravni. Leta 2023 je več kot 91 % prispevkov prispevalo le 20 donatorjev, med katerimi so trije največji, vključno z Evropsko komisijo, zagotovili 58 % globalnih humanitarnih sredstev. To je nevzdržno. Zato je bistveno, da mednarodna skupnost najde bolj uravnotežen in pravičen način financiranja humanitarne pomoči v skladu z zmogljivostmi vsake posamezne države,« je podrobneje pojasnil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič.
Evropska komisija od leta 1992 zagotavlja humanitarno pomoč, ki vsako leto doseže milijone ljudi v več kot 110 državah po vsem svetu. Pomoč zagotavljajo partnerske humanitarne organizacije, kot so evropske humanitarne nevladne organizacije, mednarodne organizacije (vključno z agencijami ZN) in specializirane agencije v državah članicah.
Več:
Več informacij
- Datum objave
- 12. februar 2024
- Avtor
- Predstavništvo v Sloveniji