Evropska komisija v danes objavljenem tretjem letnem poročilu o stanju pravne države ugotavlja, da so številne države EU še naprej izvajale reforme v zvezi s pravno državo za obravnavo izzivov, ugotovljenih v prejšnjih letih, vendar v nekaterih državah ostajajo nerešena sistemska vprašanja.
Poročilo vsebuje pregled trendov v EU kot celoti ter razvoj dogodkov v posameznih državah EU od julija 2021 na štirih področjih: pravosodni sistemi, protikorupcijski okvir, pluralnost in svoboda medijev ter druga institucionalna vprašanja. Prvič so vključena tudi specifična priporočila za spodbudo pri nadaljevanju že začetih ali načrtovanih reform v posameznih državah.
Povzetki poročil in priporočila za posamezne države EU, tudi Slovenijo, so na voljo tukaj.
V zvezi z reformami na področju pravosodja so številne države članice začele izvajati pomembne reforme za krepitev neodvisnosti sodstva ali ukrepe za izboljšanje učinkovitosti in kakovosti pravosodja. Vendar so v nekaj državah članicah še vedno prisotni strukturni pomisleki glede neodvisnosti sodstva.
EU ostaja območje z najmanj korupcije na svetu. Na področju boja proti korupciji je veliko držav članic sprejelo novo protikorupcijsko strategijo ali pa se ta pregleduje. Večina držav EU ima vzpostavljen okvir, ki kazenskopravnemu sistemu zagotavlja orodja za boj proti korupciji, mnoge pa so povečale zmogljivosti organov za boj proti korupciji z dodatnimi viri ali usposabljanjem. Vendar ljudje v Evropi korupcijo še vedno štejejo za velik problem.
Kar zadeva svobodo in pluralnost medijev, je več držav članic sprejelo, okrepilo ali začelo načrtovati ukrepe za izboljšanje varnosti novinarjev in njihovih delovnih pogojev ter si prizadevalo izboljšati preglednost nad lastništvom medijev. Vendar zaskrbljujoči ostajajo pomanjkanje preglednosti pri razdeljevanju državnih oglaševalskih sredstev, nasprotje interesov in ovire v zvezi z dostopom do javnih dokumentov.
Na področju institucionalnega sistema zavor in ravnovesij države članice še naprej izboljšujejo kakovost zakonodajnih postopkov. Ustavna sodišča ostajajo pomemben del sistema zavor in ravnovesij, medtem ko so se institucije za človekove pravice, varuhi ter varuhinje človekovih pravic in drugi neodvisni organi v nekaterih državah dodatno okrepili. Civilna družba v večini držav članic uživa spodbude in podporo. Vendar v nekaterih državah članicah še vedno ni formalnega okvira za posvetovanje z deležniki, organizacije civilne družbe pa se še naprej soočajo z izzivi, kot so vprašanja financiranja, negativni narativi in omejitve njihovega operativnega prostora.
Letno poročilo o stanju pravne države je rezultat tesnega dialoga z nacionalnimi organi in deležniki ter objektivno in nepristransko obravnava vse države članice, saj se osredotoča na ista vprašanja. Poročilo ima osrednjo vlogo v evropskem mehanizmu pravne države.
Več:
Več informacij
- Datum objave
- 13. julij 2022
- Avtor
- Predstavništvo v Sloveniji