V skladu z novo študijo, objavljeno danes, naj bi trgovinska agenda EU na splošno pozitivno vplivala na gospodarstvo EU in njen agroživilski sektor. S trgovinskimi sporazumi naj bi se znatno povečal izvoz agroživilskih proizvodov EU, manj pa uvoz, kar na splošno ustvarja pozitivno trgovinsko bilanco. V študiji je bilo tudi potrjeno, da se s pristopom EU, da odobri omejeno količino uvoza z nižjo stopnjo dajatve (s tarifnimi kvotami), na najboljši način zaščitijo posebni ranljivi agroživilski sektorji v EU.
Študija, ki jo je izvedlo Skupno raziskovalno središče Evropske komisije, zajema kumulativne učinke 12 trgovinskih sporazumov na agroživilski sektor do leta 2030 in posodablja študijo iz leta 2016. Študija, ki je teoretično modeliranje, vključuje trgovinske rezultate za kmetijski sektor kot celoto ter učinke na trgovino, cene proizvajalcev in obseg proizvodnje po posameznih sektorjih.
Študija zajema sporazume o prosti trgovini, ki jih je EU nedavno sklenila ali jih izvaja, ter trgovinske sporazume iz agende EU. Vključuje dva scenarija, in sicer ambicioznega (popolna liberalizacija tarif za 98,5 % vseh proizvodov in delno znižanje tarif za 50 % za preostale proizvode) ter bolj konzervativnega (popolna liberalizacija za 97 % vseh proizvodov in 25-odstotno znižanje tarif za preostale proizvode). Poleg tega je pet sklenjenih sporazumov o prosti trgovini, vključenih v scenarija, modeliranih na podlagi izida, doseženega s pogajanji. Rezultati obeh scenarijev se primerjajo z referenčnim scenarijem brez sprememb za leto 2030. V današnjo študijo niso zajeti okoljski in podnebni učinki, vključno s pobudami, povezanimi z zelenim dogovorom. Ocene učinka na trajnostni razvoj, pripravljene v podporo trgovinskim pogajanjem, Komisiji že zagotavljajo poglobljeno analizo morebitnih vplivov na gospodarstvo, družbo, človekove pravice in okolje.
Glavne ugotovitve
V celotni študiji se ugotovitve za leto 2030 za različna scenarija primerjajo z referenčnim scenarijem brez sprememb.
Rezultati obeh scenarijev kažejo pozitiven učinek na trgovinsko bilanco agroživilskega sektorja EU do leta 2030. Trgovinski partnerji EU pridobijo dostop do evropskega trga, hkrati pa se izvoz EU lahko znatno poveča. Izvoz agroživilskih proizvodov iz EU v 12 partneric sporazumov o prosti trgovini naj bi se povečal za 25 % (konzervativni scenarij) oziroma 29 % (ambiciozni scenarij), uvoz pa za 10 % (konzervativni scenarij) oziroma 13 % (ambiciozni scenarij) v primerjavi z referenčnim scenarijem. Tako bi se skupni izvoz agroživilskih proizvodov EU povečal za 4,7 milijarde evrov (konzervativni scenarij) oziroma 5,5 milijarde evrov (ambiciozni scenarij), skupni uvoz agroživilskih proizvodov pa za 3,7 milijarde evrov (konzervativni scenarij) oziroma 4,7 milijarde evrov (ambiciozni scenarij).
Študija potrjuje, da ima lahko kmetijski sektor EU koristi od trgovinske agende EU. Primerjava študij o kumulativnih učinkih za leti 2016 in 2021 kaže učinkovitost tarifnih kvot pri blažitvi vpliva na naše občutljive sektorje, kot so sektorji govejega mesa, riža in sladkorja. Študija iz leta 2016 je bila že upoštevana pri oblikovanju strategije do Mercosurja, ta posodobitev pa se lahko uporabi kot dokaz za potrebo po tarifnih kvotah v potekajočih trgovinskih pogajanjih. Poleg tega lahko ambiciozna prihodnja skupna kmetijska politika, ki podpira inovacije, trajnostnost in konkurenčnost kmetijskega sektorja EU, prispeva tudi k zmanjšanju negativnih izidov trgovinskih pogajanj, pozitivne pa okrepi.
Več podrobnosti o gospodarski oceni, vključno z informacijami o metodologiji in pridržkih, je na voljo v študiji.
Rezultati študije so bili včeraj predstavljeni ministrom EU na seji Sveta za kmetijstvo in ribištvo, danes pa Odboru Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja.
Več:
Več informacij
- Datum objave
- 26. januar 2021