Znanost igra na Slovenskem pomembno vlogo. 15. julija 1920 je bil na slovenskih univerzah podeljen prvi doktorat znanosti. V študijskem letu 2023/24 je na doktorski študij (3. bolonjska stopnja) po navedbah Statističnega urada Slovenije vpisanih 3693 študentk in študentov.
Junija 2024 je Evropska komisija objavila poročilo o uspešnosti na področju znanosti, raziskav in inovacij, ki nakazuje, da je povečanje naložb EU v raziskave in inovacije prispevalo k večji konkurenčnosti EU, zlasti na področju zelenih tehnologij. Inovacijska uspešnost Evropske unije se je od leta 2017 povečala za 10 %, med letoma 2023 in 2024 pa je dosegla 0,5-odstotno rast. V žeji po povečanju konkurenčnosti evropskih diplomantov in širjenju znanja je Evropska komisija marca 2024 predstavila tri pobude za spodbujanje transnacionalnega sodelovanja med visokošolskimi ustanovami s končnim ciljem priprave evropske diplome.
Na podlagi Evropskega sistema inovacijskih kazalnikov se je izboljšala tudi slovenska inovacijska uspešnost. Od leta 2023 je največji napredek Slovenije opazen pri naraščanju zaposlovanja v inovativnih podjetjih ter pri poklicni mobilnosti zaposlenih v znanosti in tehnologiji. Povečale so se tudi možnosti usposabljanja na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij v podjetjih. Slovenija se v EU uvršča med zmerne inovatorje, lahko pa se pohvali s sistemom vseživljenjskega učenja.
Poročilo o uspešnosti na področju znanosti, raziskav in inovacij za leto 2024
Obzorje Evropa
Obzorje Evropa je okvirni program Evropske unije za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2027. Osredotoča se zlasti na premagovanje podnebnih sprememb, doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj in spodbuja konkurenčnost in rast EU. Program omogoča lažje sodelovanje in krepi evropski raziskovalni prostor. Skupna vrednost finančnih sredstev, ki bodo namenjena novim aktivnostim, je največja do sedaj, presegala bo namreč 95,5 milijarde evrov.
Cilji programa Obzorje Evropa sovpadajo tudi z izhodišči in usmeritvami raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2021–2030 Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije z dne 30. marca 2021, ki med drugim navaja, da je Slovenija izgubila vodilno vlogo med EU-13 na področju znanosti in inovacij, slovenski znanstveniki pa so vodilni le na nekaterih nišnih področjih. Izhodišča med drugim določajo, da mora Slovenija postati uspešnejša pri uporabljanju mehanizmov EU za raziskovalno in inovacijsko dejavnost ter mora povečati število in kakovost inovacij ter okrepiti prenos znanja in tehnologij.
Iz ocene programa »Obzorje 2020« iz leta 2024 izhaja, da se naložbe v raziskave in inovacije v EU zelo obrestujejo. Tovrstne raziskave so omogočile hiter odziv na izbruhe nalezljivih bolezni COVIDA-19, ebole in zike. Omenjena raziskava je dokazala, da bo vsak evro, namenjen programu, do leta 2040 prinesel pet evrov koristi za državljane EU.
Iz programa Obzorje Evropa so izbranim raziskovalcem dodeljena nepovratna sredstva v skupni višini 652 milijonov evrov za razvoj njihovih prelomnih raziskav. Iz Slovenije je bil na razpisu iz leta 2023 uspešen projekt s področja kvantnih materialov, ki se izvaja na Institutu Jožef Stefan.
Misije Obzorje Evropa
V okviru programa Obzorje Evropa bo delovalo 5 ciljno določenih misij za izboljšanje učinkovitosti podpore iz javnih sredstev z jasno določenimi cilji, in sicer na področjih prilagajanja podnebnim spremembam, zdravljenju raka, varovanju morja, obal in kontinentalnih voda, zagotavljanju kakovostne prsti in hrane ter doseganju klimatsko nevtralnih in pametnih mest. Mesta Kranj, Ljubljana in Velenje so se v sklopu te misije zavezala k doseganju klimatske nevtralnosti do leta 2030. Projekt Remedies, ki ga izvaja Kemijski inštitut, preučuje načine, kako zmanjšati količino plastike in mikroplastike v Sredozemskem morju. Demonstracijske centre bodo postavili v osmih sredozemskih državah, med njimi tudi v Marini Koper.
Evropski svet za inovacije
Ena od novosti novega programa Obzorje Evropa je tudi Evropski svet za inovacije (EIC) s proračunom v višini več kot 10 milijard evrov (v tekočih cenah) za obdobje 2021–2027, ki skrbi za razvoj in širitev prodornih inovacij. Temelji na uspešnem pilotnem programu in je edinstven tudi v svetovnem merilu, saj združuje raziskave o nastajajočih tehnologijah s programom Pospeševalec in namenske premoženjske sklade, tj. skladom Evropskega sveta za inovacije, z namenom širitve inovativnih zagonskih podjetij ter malih in srednjih podjetij.
Evropski svet za inovacije in Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) od leta 2023 razpisujeta evropsko nagrado za inovatorke, s katero nagrajujeta dosežke podjetnic, ki s svojimi inovativnimi podjetji spodbujajo pozitivne spremembe za ljudi in planet.
Evropski raziskovalni prostor za raziskave in inovacije
Evropska komisija je 30. septembra 2020 sprejela tudi sporočilo o novem evropskem raziskovalnem prostoru za raziskave in inovacije. Cilj evropskega raziskovalnega prostora (ERP)je oblikovanje enotnega trga EU za raziskave, inovacije in tehnologijo, prosto kroženje znanja ter mobilnost raziskovalcev in raziskovalk.
Strateški načrt programa Obzorje Evropa za obdobje 2025–2027 kot tri ključne strateške usmeritve EU pri financiranju raziskav in inovacij navaja zeleni in digitalni prehod ter prizadevanja za odpornejšo, bolj konkurenčno, vključujočo in demokratično Evropo. Načrt predvideva povečanje vlaganja v tematike, povezane z biotsko raznovrstnostjo, ki jim namenja 10 % skupnega proračuna programa Obzorje Evropa za obdobje 2025–2027.
Sporočilo Evropske komisije o novem evropskem raziskovalnem prostoru
Strateški načrt programa Obzorje Evropa za obdobje 2025–2027
Raziskave, inovacije in COVID-19
Pandemija COVID-19 pokazala, da so bila dolgoletna prizadevanja Evropske komisije za podporo EU raziskavam in inovacijam ter usklajevanje evropskih in svetovnih raziskovalnih prizadevanj, vključno s pripravljenostjo na pandemije, ključna za hiter razvoj učinkovitega in varnega cepiva za zaščito pred COVID-19. Doslej je bilo v raziskave nalezljivih bolezni v okviru okvirnih programov EU za raziskave in razvoj in programa Obzorje 2020 med letoma 2007 in 2019 vloženo 4,1 milijarde EUR. Poleg številnih preteklih in tekočih raziskovalnih dejavnosti, povezanih z novim korona virusom in ponavljajočimi se izbruhi novih sevov virusa, je Komisija leta 2020 namenila še dodatno milijardo evrov za epidemiološke raziskave, pripravljenost in odziv na izbruhe, razvoj diagnostike, zdravljenje in cepiva ter infrastrukturo in vire, ki omogočajo te raziskave.
