Voditelji vseh držav Evropske unije, Evropski parlament in Evropska komisija so se decembra 2020 dogovorili o načrtu za okrevanje gospodarstva, da bi pomagali odpraviti gospodarsko in socialno škodo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19.
V okviru dolgoročnega proračuna EU bo skupaj z začasnim instrumentom NextGenerationEU namenjeno 2018 milijard evrov, da bo obnovljena Evropa bolj zelena, digitalna in odpornejša.
(Foto: Velik plakat z napisom #NextGenEU na zgradbi Berleymont - sedežu Evropske komisije v Bruslju, v ospredju pa plapola evropska zastava)
Kaj obsega načrt okrevanja za Evropo?
Dolgoročni proračun EU, ki je bil dodatno povečan za soočenje z izzivi, povezanimi s COVID, zagotavlja, da je 60 % sredstev namenjenih za kohezijo in odpornost.
Ta v prihodnost usmerjeni sveženj spodbud, ki je usklajen z evropskim zelenim dogovorom, je namenjen tudi boju proti podnebnim spremembam, pri čemer bo posvečal posebno pozornost zaščiti biotske raznovrstnosti. Temu boju bo namenjeno 30 % proračuna EU.
Program NextGenerationEU bo zagotovil dodatnih 806,9 milijard evrov, od tega bo 723,8 milijarde evrov zagotovljenih prek mehanizma za okrevanje in odpornost v obliki posojil in nepovratnih sredstev za podporo strukturnim reformam in naložbam, ki jih izvajajo države EU.
Tudi evropski semester, ki je okvir za usklajevanje in spremljanje gospodarske politike, je bil prilagojen, saj je tesno povezan z mehanizmom za okrevanje in odpornost. Zagotovil bo, da bodo reforme sestavni del okrevanja za vsako državo.
Za dostop do sredstev Instrumenta za okrevanje in odpornost so države članice EU pripravile načrt za okrevanje in odpornost, v katerem je vsaj 37 % odhodkov namenjenih podnebnim, 20 % pa digitalnim naložbam in reformam, ki jih je treba izvesti do leta 2026.
Načrt okrevanja za Evropo SL•••
Mehanizem za okrevanje in odpornost SL•••
Zemljevid projektov po državah članicah EU
NOVO! Vmesna ocena mehanizma za okrevanje in odpornost (21.2.2024)
Kaj je v slovenskem načrtu za okrevanje in odpornost?
Slovenski načrt za okrevanje in odpornost, ki se financira prek začasnega instrumenta »EU naslednje generacije« (NextGenerationEU), predvideva številne ukrepe za zeleni in digitalni prehod: razmah obnovljivih virov energije, krožnega gospodarstva ter energetske in protipotresne obnove javnih stavb, razvijanje trajnostne mobilnosti, digitalizacijo javne uprave in gospodarstva. Poleg tega vključuje posebno podporo sektorjem, pomembnim za razvoj Slovenije, kot so podjetniški sektor in višanje produktivnosti, raziskave in razvoj ter turizem. Velik poudarek v slovenskem načrtu za okrevanje in odpornost je namenjen tudi krepitvi odpornosti zdravstvenega sistema, vzpostavitvi sistema dolgotrajne oskrbe, prenove šolskih in študijskih programov s krepitvijo digitalnih in zelenih veščin ter reševanju stanovanjske problematike. Posebno poglavje, REPowerEU, je namenjeno dodatnim spodbudam za prehod k obnovljivim virom energije ter razogljičenje.
Več o ukrepih, ki jih vključuje slovenski načrt za okrevanje in odpornostSL•••
Slovenija je upravičena do 1,62 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, zaprosila pa je tudi za 1,07 milijarde evrov povratnih sredstev (od 3,2 milijarde evrov, ki so na voljo). V okviru REACT-EU Sloveniji na voljo tudi 277 milijonov evrov sredstev za programsko obdobje 2014–2020, ki morajo biti porabljena do konca leta 2023.
Izvajanje slovenskega načrta za okrevanje in odpornost
Slovenski nacionalni načrt za okrevanje in odpornost vsebuje 36 reform in 50 naložb. Njihovo izvajanje se spremlja preko 205 mejnikov in ciljev. Skupna vrednost razpoložljivih sredstev za izvedbo načrtovanih ukrepov načrta znaša 2,68 milijarde evrov. 49% vseh sredstev je namenjeno zelenim, 20% pa digitalnim ciljem.
Slovenija je 30. aprila 2021 uradno oddala svoj načrt za okrevanje in odpornost Evropski komisiji.
Skladno z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost je Evropska komisija 1. julija 2021 sprejela pozitivno oceno načrta in predlog za izvedbeni sklep Sveta EU. Svet EU (finančni ministri držav članic) je slovenski načrt uradno potrdil 28. julija 2021.
Po tej potrditvi sta Evropska komisija in Slovenija podpisali sporazum o financiranju, ki je omogočil, da se je 17. septembra 2021 Sloveniji izplačalo 231 milijonov evrov predfinanciranja za zagon prvih reform in naložb. Ta znesek pomeni 13 % nepovratnih sredstev, dodeljenih Sloveniji.
Slovenija je 20. oktobra 2022 Evropski komisiji predložila prvi zahtevek za plačilo za nepovratna sredstva v višini 50 milijonov evrov. Zahtevek se je nanašal na izpolnitev 12 mejnikov iz načrta za okrevanje in odpornost, od katerih se jih je deset nanašalo na reforme ter dva na naložbe. Evropska komisija je 8. marca 2023 odobrila pozitivno predhodno oceno prvega zahtevka Slovenije, 12. aprila 2023 pa sprejela Izvedbeni sklep komisije o odobritvi izplačila prvega obroka nepovratne podpore za Slovenijo. Sredstva je Slovenija prejela 20. aprila 2023.
Slovenija je 14. julija 2023 v potrditev predložila predlog spremembo načrta za okrevanje in odpornost. Ta je upošteval zmanjšano alokacijo nepovratnih sredstev, objektivne okoliščine, zaradi katerih ukrepi niso več izvedljivi v prvotni obliki, ter dodajanje novega poglavja – REPowerEU. V okviru slednjega bo Slovenija okrepila elektrodistribucijsko omrežje ter povečala energetsko učinkovitost in razogljičenje gospodarstva. Poenostavila bo tudi pravila za sončne in vetrne naprave ter povečala zmogljivost obnovljive energije v sistemih daljinskega ogrevanja in spodbudila javni in zasebni promet brez emisij. V okviru načrta REPowerEU je Slovenija upravičena do 122 milijonov evrov za postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv. 20 % tega zneska, oziroma 24,4 milijonov evrov, je Slovenija v obliki predfinanciranja prejela 13. decembra 2023.
Po katastrofalnih poplavah, ki so Slovenijo prizadele avgusta 2023, je Slovenija dopolnila predlog spremembe načrta za okrevanje in odpornost ter zaprosila za 367 milijonov evrov dodatnih posojil. Od tega bo 182 milijonov evrov namenjeno za obnovo bohinjske ter koroške železniške proge, ki sta bili prizadeti v poplavah. Preostanek bo namenjen za obnovo železniških postaj v Novi Gorici ter Ljubljani ter za energetsko sanacijo javnih stavb.
Evropska komisija je 29. septembra 2023 potrdila spremenjeni načrt Slovenije za okrevanje in odpornost, 17. oktobra 2023 pa ga je odobril tudi Svet Evropske unije.
Slovenija je 15. septembra 2023 Evropski komisiji predložila drugi zahtevek za plačilo, ki vsebuje drugi in tretji obrok za nepovratna sredstva ter prvi obrok za posojila. Zahtevek se nanaša na izpolnitev 41 mejnikov in treh ciljev iz načrta za okrevanje in odpornost. Skladno z zahtevkom je Evropska komisija 27. novembra 2023 potrdila pozitivno predhodno oceno zahtevka Slovenije za izplačilo 226 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 310 milijonov evrov posojil v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, ki jih je, po odobritvi Sveta EU, nato izplačala 28. decembra 2023.
Slovenija je 28. junija 2024 Evropski komisiji predložila tretji zahtevek za plačilo, ki je vseboval četrti obrok za nepovratna sredstva ter drugi obrok za posojila. Zahtevek se je nanašal na izpolnitev osmih mejnikov iz načrta za okrevanje in odpornost. Skladno z zahtevkom je Evropska komisija 16. septembra 2024 potrdila pozitivno predhodno oceno zahtevka Slovenije za izplačilo 141,5 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 116 milijonov evrov posojil v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, ki jih je, po odobritvi Sveta EU, nato izplačala 23. oktobra 2024.
Do danes je Evropska komisija Sloveniji iz naslova mehanizma za okrevanje in odpornost izplačala 1.1 milijarde evrov oziroma 41% vseh razpoložljivih sredstev.
- Vmesna ocena mehanizma za okrevanje in odpornost - povzetek za Slovenijo (21. 2. 2024)
- Komisija potrdila spremenjeni načrt Slovenije za okrevanje in odpornost
- Pozitivna predhodna ocena drugega zahtevka Slovenije za izplačilo sredstev
- Evropska komisija potrdila slovenski načrt za okrevanje in odpornost v višini 2,5 milijarde evrov
- Spletna stran, kjer je obljavljen slovenski načrt za okrevanje in odpornostSL•••
- Izvajanje slovenskega načrta za okrevanje (projekti, razpisi ...)
- Komisija Sloveniji izplačala prvih 231 milijonov evrov predhodnega financiranja SL•••
- Komisija Sloveniji izplačala 536 miliijonov evrov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost
- Financiranje, javna naročila v EU in postopek dodelitve sredstevSL•••
- Vsebina načrtov za okrevanje in odpornost vseh držav članic
- Preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti, ki vsebuje poglavja o izpolnjevanju mejnikov in ciljev ter izplačilih v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.
Obiskali smo
Predstavniki Komisije so si v okviru letnega dogodka Načrta za okrevanje in odpornost, »Na poti zelenega prehoda«, ogledali aktivnosti projekta Nadgradnja železniške proge Lj. – Divača. Z obiskom so obeležili zaključek del na odseku Ljubljana–Brezovica ter začetek del na odseku Brezovica–Borovnica.
Predstavniki Evropske komisije ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport so si 14. septembra 2023 ogledali projekt Delo Print2Digital: Od pametnega uredništva, odlične digitalne izkušnje bralcev do novih poslovnih modelov, ki se financira iz instrumenta NextGenerationEU.
Predstavniki Evropske komisije so si v spremstvu predstavnikov Mestne občine Koper ogledali projekt Vstopna točka za raziskovanje kraškega roba in zelenega podeželja.
Predstavniki Evropske komisije so si v spremstvu predstavnikov Mestne občine Koper in Direkcije RS za vode ogledali projekt Zmanjševanje poplavne ogroženosti - Izboljšanje poplavnih razmer na povodju Badaševice.
Predstavniki Evropske komisije so si ogledali predstavitev projekta Luka.DT – Digitalna transformacija procesov v Luki Koper. Projekt se sofinancira iz načrta za okrevanje in odpornost, enega od instrumentov NextGenerationEU.
Predstavniki Evropske komisije so si ogledali projekt Rekonstrukcija in revitalizacija objekta vinski dvorec Straža na Cerini. Projekt, ki ga izvaja Klima Elektro, inštalacije, servis in druge storitve,d.o.o., se sofinancira iz načrta za okrevanje in odpornost, enega od instrumentov NextGenerationEU
Predstavniki Evropske komisije so si ogledali projekt Paradiso penzion. Projekt, ki ga izvajajo Terme Paradiso, Cvetković Marjan s.p, se sofinancira iz načrta za okrevanje in odpornost, enega od instrumentov NextGenerationEU.
Predstavniki Evropske komisije so si ogledali projekt Širitev zmogljivosti za proizvodnjo lesenih oken in lepljencev.
Predstavniki Evropske komisije so si ogledali izvajanje sheme Hitrejši vstop mladih na trg dela.
Predstavniki Evropske komisije so si ogledali izvajanje sheme Hitrejši vstop mladih na trg dela.
Predstavnica Evropske komisije si je v spremstvu dr. Simona Kulovca ogledala raziskovalno in proizvodno dejavnost v podjetju Podkrižnik v Nazarjah in predvsem pripravo na izvajanje projekta Trajnostne investicije Podkrižnik.
Predstavnica Evropske komisije si je v spremstvu župana občine Nazarje gospoda Mateja Pečkovnika ogledala projekt Ureditev dostopne poti od Gradu Vrbovec do frančiškanskega samostana s knjižnico.
Predstavniki Evropske komisije so se udeležili otvoritve projekta Digitalizacija izobraževanja na ravni osnovnih šol, srednjih šol in izobraževanja odraslih (oprema).
Predstavniki Evropske komisije so se seznanili s tremi projekti Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, ki se financirajo iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost.
Predstavniki Evropske komisije so obiskali podjetje GIC gradnje d.o.o., kjer so se seznanili z dvema projektoma, ki se sofinancirata iz sredstev načrta za okrevanje in odpornost, enega od instrumentov NextGenerationEU.
Predstavniki Evropske komisije so si ogledali projekt »Turistična pešpot od hmelja do piva«, ki ga izvaja Občina Žalec in se sofinancira iz sredstev načrta za okrevanje in odpornost, enega od instrumentov NextGenerationEU.
Predstavniki Evropske komisije so prisostvovali otvoritvi 91 novih najemnih stanovanj v Kopru – soseske Nova Dolinska. Naložba, ki jo je izvedel Stanovanjski sklad Republike Slovenije, se sofinancira iz načrta za okrevanje in odpornost, enega od instrumentov NextGenerationEU.
Letni dogodek načrta za okrevanje in odpornost (NOO) v Sloveniji
Konferenca o krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva z ukrepi načrta za okrevanje in odpornost
Kaj dvojni prehod predstavlja za slovensko gospodarstvo? Kakšen je odziv slovenskih podjetij? Kakšna je vloga sredstev NOO? Gre za modno muho ali vprašanje obstoja? Kako z ozelenitvijo in digitalizacijo povečati konkurenčnost podjetij?
Na ta in druga vprašanja smo 7. februarja 2024 iskali odgovore z razpravljavci iz gospodarstva, vlade, nevladnih organizacij in Evropske komisije. Oglejte si posnetek konference.