Voditelji vseh držav Evropske unije, Evropski parlament in Evropska komisija so se decembra 2020 dogovorili o načrtu za okrevanje gospodarstva, da bi pomagali odpraviti gospodarsko in socialno škodo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19.
V okviru dolgoročnega proračuna EU bo skupaj z začasnim instrumentom NextGenerationEU namenjeno 2018 milijard evrov, da bo obnovljena Evropa bolj zelena, digitalna in odpornejša.
Kaj obsega načrt okrevanja za Evropo?
Dolgoročni proračun EU, ki je bil dodatno povečan za soočenje z izzivi, povezanimi s COVID, zagotavlja, da je več kot 50 % sredstev načrta za okrevanje namenjenih posodobitvi, in sicer prek raziskav in inovacij, podnebnega in digitalnega prehoda ter pripravljenosti, okrevanja in odpornosti.
Ta v prihodnost usmerjeni sveženj spodbud, ki je usklajen z evropskim zelenim dogovorom, je namenjen tudi boju proti podnebnim spremembam, pri čemer bo posvečal posebno pozornost zaščiti biotske raznovrstnosti. Temu boju bo namenjeno 30 % proračuna EU.
Program NextGenerationEU bo zagotovil dodatnih 806.9 milijard evrov, od tega bo 723.8 milijarde evrov zagotovljenih prek mehanizma za okrevanje in odpornost v obliki posojil in nepovratnih sredstev za podporo strukturnim reformam in naložbam, ki jih izvajajo države EU.
Tudi evropski semester, ki je okvir za usklajevanje in spremljanje gospodarske politike, je bil prilagojen, saj je tesno povezan z mehanizmom za okrevanje in odpornost. Zagotovil bo, da bodo reforme sestavni del okrevanja za vsako državo.
Za dostop do sredstev Instrumenta za okrevanje in odpornost so države članice EU pripravile načrt za okrevanje in odpornost, v katerem je vsaj 37 % odhodkov namenjenih podnebnim, 20 % pa digitalnim naložbam in reformam, ki jih je treba izvesti do leta 2026.
Mehanizem za okrevanje in odpornost
Gospodarstvo EU si je po okrevanju po pandemiji obetalo dolgotrajno in močno gospodarsko rast, vendar je invazija na Ukrajino prinesla nove izzive. Vojna pritiska na rast cen primarnih surovin, ki povzročajo ponovne motnje v oskrbi in vse večjo negotovost.
Komisija je zato znižala obete za rast v EU in zvišala napoved inflacije.
Realna rast BDP v EU in evrskem območju naj bi v letu 2022 znašala 2,7 %, v letu 2023 pa 2,3 %. V Sloveniji naj bi rast BDP letos znašala 3,7 %, leta 2023 pa 3,1 %.
Inflacija v območju evra naj bi v letu 2022 znašala 6,1 %, nato pa naj bi v letu 2023 padla na 2,7 %. V Sloveniji naj bi inflacija letos znašala 6,1 %, leta 2023 pa 3,3 %.
Razmere na trgu dela naj bi se še naprej izboljševale. Zaposlenost v EU naj bi se letos povečala za 1,2 %. Stopnje brezposelnosti naj bi se po napovedih še znižale, in sicer na 6,7 % v letu 2022 in 6,5 % v letu 2023 v EU ter na 7,3 % oziroma 7,0 % v območju evra. V Sloveniji naj bi brezposelnost letos znašala 4,8 %, leta 2023 pa 4,6 %.
Javnofinančni primanjkljaj se še naprej zmanjšuje. Primanjkljaj v EU naj bi se zmanjšal na 3,6 % BDP v letu 2022 in na 2,5 % BDP v letu 2023 (3,7 % oziroma 2,5 % v evrskem območju). V Sloveniji naj bi javnofinančni primanjkljaj letos znašal 4,3 %, leta 2023 pa 3,4 %.
Skupni delež javnega dolga v BDP pa naj bi se po napovedih v EU zmanjšal na približno 87 % v letu 2022 in 85 % v letu 2023 (95 % oziroma 93 % v evrskem območju). V Sloveniji naj bi z letošnjih 74 % padel na približno 73 % leta 2023.
Tveganja za uresničitev napovedi o gospodarski aktivnosti in inflaciji so močno odvisna od razvoja vojne in zlasti od njenega vpliva na energetske trge.
Celoten dokument: pomladanska gospodarska napoved 2022
Kaj je v slovenskem načrtu za okrevanje in odpornost?
Slovenski načrt za okrevanje in odpornost, ki se financira prek začasnega instrumenta »EU naslednje generacije« (NextGenerationEU), predvideva številne ukrepe za zeleni in digitalni prehod: razmah obnovljivih virov energije, krožnega gospodarstva ter energetske in protipotresne obnove javnih stavb, razvijanje trajnostne mobilnosti, digitalizacijo javne uprave in gospodarstva. Poleg tega vključuje posebno podporo sektorjem, pomembnim za razvoj Slovenije, kot so podjetniški sektor in višanje produktivnosti, raziskave in razvoj ter turizem. Velik poudarek v slovenskem načrtu za okrevanje in odpornost je namenjen tudi krepitvi odpornosti zdravstvenega sistema, vzpostavitvi sistema dolgotrajne oskrbe, prenove šolskih in študijskih programov s krepitvijo digitalnih in zelenih veščin ter reševanju stanovanjske problematike.
Več o ukrepih, ki jih vključuje slovenski načrt za okrevanje in odpornost
- Slovenija je upravičena do 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost in do 3,2 milijarde evrov povratnih sredstev, če se bo za slednje odločila. Leta 2021 je v okviru REACT-EU Sloveniji na voljo tudi 262 milijonov evrov.
- Slovenija bo v okviru dolgoročnega proračuna EU (2021–2027) prejela tudi skoraj 2,9 milijarde evrov sredstev za kohezijsko politiko in nekaj več 960 milijonov evrov neposrednih plačil iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS). Prek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja bo na voljo skoraj 800 milijonov evrov.
- V obdobju 2021–2027 bo Slovenija upravičena do 235 milijonov evrov iz sklada za pravičen prehod (Just Transition Fund), ki bo zagotovil ciljno usmerjeno podporo regijam in sektorjem, ki so zaradi prehoda na zeleno gospodarstvo najbolj prizadeti.
- Sloveniji je bilo v okviru evropskega instrumenta za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (t. i. shema SURE) dodeljeno 1,1 milijarde evrov finančne podpore. Podpora je zagotovljena v obliki posojil, odobrenih pod ugodnimi pogoji, in Sloveniji pomaga pri kritju stroškov nenadnega povečanja javnih odhodkov zaradi ohranjanja delovnih mest v času pandemije. Konkretno s temi sredstvi Slovenija financira shemi subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na domu.
- Komisija je v okviru začasnega okvirja državnih pomoči v 2020–2021 odobrila več shem državnih pomoči v podporo različnim sektorjem slovenskega gospodarstva, ki jih je prizadela izbruh koronavirusa. Med večjimi shemami so denimo krovna shema za podporo gospodarstvu v višini 2 milijardi evrov in dve shemi (poroštvena shema in shema pomoči pri najemninah) prav tako v skupni vrednosti 2 milijardi evrov za podporo podjetjem. Poleg tega so bile dobrene tudi različne sheme državnih pomoči manjših vrednosti v posameznih sektorjih, na primer v podporo proizvajalcem vina in pridelovalcem grozdja, pridelovalcem jabolk, nosilcem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, kot sta kmečki turizem ali dostava pridelkov kupcem.
Izvajanje slovenskega načrta za okrevanje in odpornost
Vlada Republike Slovenije se je lotila priprave nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost avgusta 2020. Slovenija je 30. aprila 2021 uradno oddala svoj načrt za okrevanje in odpornost Evropski komisiji. V njem je predvidela reforme in naložbe v višini 1,8 milijarde evrov vseh razpoložljivih nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil (od možnih 3,2 milijarde evrov).
Skladno z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost je Evropska komisija 1. julija 2021 sprejela pozitivno oceno načrta in predlog za izvedbeni sklep Sveta EU. Svet EU (finančni ministri držav članic) je slovenski načrt uradno potrdil 28. julija 2021.
Po tej potrditvi sta Evropska komisija in Slovenija podpisali sporazum o financiranju, ki je omogočil, da se je 17. septembra 2021 Sloveniji izplačalo 231 milijonov evrov predfinanciranja za zagon prvih reform in naložb. Ta znesek pomeni 13 % nepovratnih sredstev dodeljenih Sloveniji. Komisija bo nadaljnja izplačila odobrila ob upoštevanju zadovoljivega doseganja mejnikov in ciljev iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, tj. glede na napredek pri izvajanju dogovorjenih naložb in reform.
Evropska komisija je 30.6. 2022 objavila posodobljen ključ za dodeljevanje nepovratnih sredstev državam članicam EU v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Posodobljen izračun zahteva uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ki je predvidela, da se bo končna dodelitev nepovratnih sredstev za vsako državo določila 30. junija 2022 na podlagi podatkov Eurostata. Posodobitev tako upošteva razliko med rastjo BDP v letu 2020, ocenjeno v jesenski gospodarski napovedi iz leta 2020 - ta je bila v času sprejetja uredbe najnovejša razpoložljiva gospodarska napoved - in dejansko skupno spremembo BDP-ja v obdobju 2020-2021, ki jih je Evropski komisiji predložil Eurostat. Posodobitev bo privedla do nekaterih sprememb razpoložljivih nepovratnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost za države članice. Glede na dobre gospodarske rezultate v zadevnih letih bo po navedenem izračunu Slovenija od prvotno predvidenih 1,777 milijarde evrov upravičena do 1,491 milijarde evrov nepovratnih sredstev.
Omenjene spremembe končnega obsega nepovratnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost se bo posodobilo tudi v pravnih aktih (t.i. izvedbenem sklepu Sveta za vsako državo, ki opredeljuje reforme in naložbe posameznega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost).
Posodobljena razdelitev nepovratnih sredstev državam članicam na podlagi podatkov Eurostata o realizaciji za leti 2020 in 2021 je na voljo tukaj.
Evropska komisija potrdila slovenski načrt za okrevanje in odpornost v višini 2,5 milijarde evrov
Spletna stran, kjer je obljavljen slovenski načrt za okrevanje in odpornost
Izvajanje slovenskega načrta za okrevanje (projekti, razpisi, ...)
Komisija Sloveniji izplačala prvih 231 milijonov evrov predhodnega financiranja
Financiranje, javna naročila v EU in postopek dodelitve sredstev
Vsebina načrtov za okrevanje in odpornost vseh držav članic
Preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti, ki vsebuje poglavja o izpolnjevanju mejnikov in ciljev ter izplačilih v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.