Skip to main content
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji logo
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji
Načrt za okrevanje EU

Okrevanje Evrope od ekonomskih, finančnih in socialnih posledic pandemije COVID-19 je ključno za Slovenijo kot malo, izvozno usmerjeno gospodarstvo.

Voditelji vseh držav Evropske unije, Evropski parlament in Evropska komisija so se decembra 2020 dogovorili o načrtu za okrevanje gospodarstva, da bi pomagali odpraviti gospodarsko in socialno škodo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19.

V okviru dolgoročnega proračuna EU bo skupaj z začasnim instrumentom NextGenerationEU namenjeno 2018 milijard evrov, da bo obnovljena Evropa bolj zelena, digitalna in odpornejša.

Kaj obsega načrt okrevanja za Evropo?

Dolgoročni proračun EU, ki je bil dodatno povečan za soočenje z izzivi, povezanimi s COVID, zagotavlja, da je več kot 50 % sredstev načrta za okrevanje namenjenih posodobitvi, in sicer prek raziskav in inovacij, podnebnega in digitalnega prehoda ter pripravljenosti, okrevanja in odpornosti.

Ta v prihodnost usmerjeni sveženj spodbud, ki je usklajen z evropskim zelenim dogovorom, je namenjen tudi boju proti podnebnim spremembam, pri čemer bo posvečal posebno pozornost zaščiti biotske raznovrstnosti. Temu boju bo namenjeno 30 % proračuna EU.

Program NextGenerationEU bo zagotovil dodatnih 806.9 milijard evrov, od tega bo 723.8 milijarde evrov zagotovljenih prek mehanizma za okrevanje in odpornost v obliki posojil in nepovratnih sredstev za podporo strukturnim reformam in naložbam, ki jih izvajajo države EU.

Tudi evropski semester, ki je okvir za usklajevanje in spremljanje gospodarske politike, je bil prilagojen, saj je tesno povezan z mehanizmom za okrevanje in odpornost. Zagotovil bo, da bodo reforme sestavni del okrevanja za vsako državo.

Za dostop do sredstev Instrumenta za okrevanje in odpornost so države članice EU pripravile načrt za okrevanje in odpornost, v katerem je vsaj 37 % odhodkov namenjenih podnebnim, 20 % pa digitalnim naložbam in reformam, ki jih je treba izvesti do leta 2026.

Načrt okrevanja za Evropo

Mehanizem za okrevanje in odpornost 

Evropski semester 2021– izredni cikel 

Evropski zeleni dogovor 

Financiranje, javna naročila

Slovenski načrt za okrevanje in odpornost

Poletna gospodarska napoved: izboljšanje obetov - Slovenija
Poletna gospodarska napoved: izboljšanje obetov

Okrevanje Evrope od ekonomskih, finančnih in socialnih posledic pandemije COVID-19 je ključno tudi za Slovenijo kot malo in izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo.

Glede na vmesno poletno gospodarsko napoved naj bi gospodarstvo v EU in evrskem območju v letu 2021 zraslo za 4,8 % (v Sloveniji za 5,7 %), v letu 2022 pa za 4,5 % (v Sloveniji za 5 %). To pomeni znatno izboljšanje obetov glede na maja predstavljeno pomladansko gospodarsko napoved. Realni BDP naj bi se na raven iz obdobja pred krizo vrnil v zadnjem četrtletju 2021, tako v EU kot evrskem območju.

Rast naj bi se okrepila zaradi več dejavnikov. Gospodarska aktivnost v prvem četrtletju je presegla pričakovanja, prav tako so učinkoviti ukrepi za zajezitev virusa ter napredek pri cepljenju privedli do zmanjšanja števila novih okužb in bolnišničnih zdravljenj, kar je državam članicam omogočilo, da v naslednjem četrtletju ponovno odprejo svoja gospodarstva. Ponovno odprtje je koristilo zlasti podjetjem v okviru storitvenega sektorja.

Kaj je v slovenskem načrtu za okrevanje in odpornost?

Slovenski načrt za okrevanje in odpornost, ki se financira prek začasnega instrumenta »EU naslednje generacije« (NextGenerationEU), predvideva številne ukrepe za zeleni in digitalni prehod: razmah obnovljivih virov energije, krožnega gospodarstva ter energetske in protipotresne obnove javnih stavb, razvijanje trajnostne mobilnosti, digitalizacijo javne uprave in gospodarstva. Poleg tega vključuje posebno podporo sektorjem, pomembnim za razvoj Slovenije, kot so podjetniški sektor in višanje produktivnosti, raziskave in razvoj ter turizem. Velik poudarek v slovenskem načrtu za okrevanje in odpornost je namenjen tudi krepitvi odpornosti zdravstvenega sistema, vzpostavitvi sistema dolgotrajne oskrbe, prenove šolskih in študijskih programov s krepitvijo digitalnih in zelenih veščin ter reševanju stanovanjske problematike.

  • Slovenija je upravičena do 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost in do 3,2 milijarde evrov povratnih sredstev, če se bo za slednje odločila. Leta 2021 je v okviru REACT-EU Sloveniji na voljo tudi 262 milijonov evrov.
  • Slovenija bo v okviru dolgoročnega proračuna EU (2021–2027) prejela tudi skoraj 2,9 milijarde evrov sredstev za kohezijsko politiko in nekaj več 960 milijonov evrov neposrednih plačil iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS). Prek Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja bo na voljo skoraj 800 milijonov evrov.
  • V obdobju 2021–2027 bo Slovenija upravičena do 235 milijonov evrov iz sklada za pravičen prehod (Just Transition Fund), ki bo zagotovil ciljno usmerjeno podporo regijam in sektorjem, ki so zaradi prehoda na zeleno gospodarstvo najbolj prizadeti.
  • Sloveniji je bilo v okviru evropskega instrumenta za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (t. i. shema SURE) dodeljeno 1,1 milijarde evrov finančne podpore. Podpora je zagotovljena v obliki posojil, odobrenih pod ugodnimi pogoji, in Sloveniji pomaga pri kritju stroškov nenadnega povečanja javnih odhodkov zaradi ohranjanja delovnih mest v času pandemije. Konkretno s temi sredstvi Slovenija financira shemi subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na domu.
  • Komisija je v okviru začasnega okvirja državnih pomoči v 2020–2021 odobrila več shem državnih pomoči v podporo različnim sektorjem slovenskega gospodarstva, ki jih je prizadela izbruh koronavirusa. Med večjimi shemami so denimo krovna shema za podporo gospodarstvu v višini 2 milijardi evrov in dve shemi (poroštvena shema in shema pomoči pri najemninah) prav tako v skupni vrednosti 2 milijardi evrov za podporo podjetjem. Poleg tega so bile dobrene tudi različne sheme državnih pomoči manjših vrednosti v posameznih sektorjih, na primer v podporo proizvajalcem vina in pridelovalcem grozdja, pridelovalcem jabolk, nosilcem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, kot sta kmečki turizem ali dostava pridelkov kupcem.

Sheme državnih pomoči

Okrevanje po koronavirusu: zgodbe o uspehu 

Izvajanje slovenskega načrta za okrevanje in odpornost

Vlada Republike Slovenije se je lotila priprave nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost avgusta 2020. Slovenija je 30. aprila 2021 uradno oddala svoj načrt za okrevanje in odpornost Evropski komisiji. V njem je predvidela reforme in naložbe v višini 1,8 milijarde evrov vseh razpoložljivih nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil (od možnih 3,2 milijarde evrov).

Skladno z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost je Evropska komisija 1. julija 2021 sprejela pozitivno oceno načrta in predlog za izvedbeni sklep Sveta EU. Svet EU (finančni ministri držav članic) je slovenski načrt uradno potrdil 28. julija 2021.

Po tej potrditvi sta Evropska komisija in Slovenija podpisali sporazum o financiranju, ki je omogočil, da se je 17. septembra 2021 Sloveniji izplačalo 231 milijonov evrov predfinanciranja za zagon prvih reform in naložb. Ta znesek pomeni 13 % nepovratnih sredstev dodeljenih Sloveniji. Komisija bo nadaljnja izplačila odobrila ob upoštevanju zadovoljivega doseganja mejnikov in ciljev iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, tj. glede na napredek pri izvajanju dogovorjenih naložb in reform. 

Evropska komisija potrdila slovenski načrt za okrevanje in odpornost v višini 2,5 milijarde evrov

Spletna stran, kjer je obljavljen slovenski načrt za okrevanje in odpornost

Komisija Sloveniji izplačala prvih 231 milijonov evrov predhodnega financiranja

Financiranje, javna naročila v EU in postopek dodelitve sredstev