Voditelji vseh držav Evropske unije, Evropski parlament in Evropska komisija so se decembra 2020 dogovorili o načrtu za okrevanje gospodarstva, da bi pomagali odpraviti gospodarsko in socialno škodo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19.
V okviru dolgoročnega proračuna EU bo skupaj z začasnim instrumentom NextGenerationEU namenjeno 2018 milijard evrov, da bo obnovljena Evropa bolj zelena, digitalna in odpornejša.
Kaj obsega načrt okrevanja za Evropo?
Dolgoročni proračun EU, ki je bil dodatno povečan za soočenje z izzivi, povezanimi s COVID, zagotavlja, da je 60 % sredstev namenjenih za kohezijo in odpornost.
Ta v prihodnost usmerjeni sveženj spodbud, ki je usklajen z evropskim zelenim dogovorom, je namenjen tudi boju proti podnebnim spremembam, pri čemer bo posvečal posebno pozornost zaščiti biotske raznovrstnosti. Temu boju bo namenjeno 30 % proračuna EU.
Program NextGenerationEU bo zagotovil dodatnih 806,9 milijard evrov, od tega bo 723,8 milijarde evrov zagotovljenih prek mehanizma za okrevanje in odpornost v obliki posojil in nepovratnih sredstev za podporo strukturnim reformam in naložbam, ki jih izvajajo države EU.
Tudi evropski semester, ki je okvir za usklajevanje in spremljanje gospodarske politike, je bil prilagojen, saj je tesno povezan z mehanizmom za okrevanje in odpornost. Zagotovil bo, da bodo reforme sestavni del okrevanja za vsako državo.
Za dostop do sredstev Instrumenta za okrevanje in odpornost so države članice EU pripravile načrt za okrevanje in odpornost, v katerem je vsaj 37 % odhodkov namenjenih podnebnim, 20 % pa digitalnim naložbam in reformam, ki jih je treba izvesti do leta 2026.
Načrt okrevanja za Evropo SL•••
Mehanizem za okrevanje in odpornost SL•••
Zemljevid projektov po državah članicah EU
Slovenski načrt za okrevanje in odpornost
Iz poletne gospodarske napovedi za leto 2023 izhaja, da lahko evropsko gospodarstvo pričakuje umirjanje zagona rasti ob zmanjševanju inflacije in močnem trgu dela.
Gospodarstvo EU še naprej raste, čeprav z manjšim zagonom. V napovedi je rast gospodarstva EU popravljena navzdol, in sicer na 0,8 % v letu 2023 z 1 %, predvidenega v pomladanski napovedi, ter na 1,4 % v letu 2024 s tam predvidenega 1,7 %. Prav tako je popravljena navzdol rast v območju evra, in sicer na 0,8 % v letu 2023 (z 1,1 %) ter na 1,3 % v letu 2024 (z 1,6 %).
Inflacija naj bi se v obdobju, ki ga zajema napoved, še naprej zmanjševala. V EU naj bi zdaj predvidoma dosegla 6,5 % v letu 2023 (v primerjavi s 6,7 % spomladi) in 3,2 % v letu 2024 (v primerjavi s 3,1 %). V območju evra naj bi inflacija znašala 5,6 % v letu 2023 (v primerjavi s 5,8 %) in 2,9 % v letu 2024 (v primerjavi z 2,8 %).
Najnovejši podatki tako potrjujejo, da je bila po hudih pretresih, s katerimi se je soočila EU, gospodarska aktivnost v prvi polovici leta 2023 v EU umirjena. Šibko domače povpraševanje, zlasti potrošnja, kaže na večji negativen vpliv visokih in še vedno naraščajočih cen življenjskih potrebščin. Temu je tako kljub zniževanju cen energije ter izjemno močnemu trgu dela, na katerem so bile zabeležene rekordno nizke stopnje brezposelnosti, stalno povečevanje zaposlenosti in rast plač. Velika upočasnitev pri zagotavljanju bančnih kreditov gospodarstvu medtem kaže, da se zaostrovanje denarne politike širi po gospodarstvu.
Na splošno se pričakuje, da se bo šibkejši zagon rasti v EU podaljšal do leta 2024, učinek stroge denarne politike pa bo še naprej omejeval gospodarsko aktivnost. Za naslednje leto pa se predvideva rahlo okrevanje rasti ob nadaljnjem zmanjševanju inflacije, še naprej trdnem trgu dela in postopni obnovi realnih dohodkov.
Cene energije naj bi se do konca leta 2023 še naprej zniževale, vendar počasneje. V letu 2024 naj bi se ponovno nekoliko povečale zaradi višjih cen nafte. Inflacija pri storitvah je bila do zdaj vztrajnejša, kot je bilo pričakovano, vendar naj bi se še naprej umirjala, ko se bo povpraševanje upočasnilo zaradi zaostrovanja denarne politike in upadanja okrepitve po pandemiji COVID.
Sedanja vojaška agresija Rusije proti Ukrajini in širše geopolitične napetosti še naprej predstavljajo tveganja in so vir negotovosti. Poleg tega bi lahko zaostrovanje denarne politike gospodarsko aktivnost obremenilo bolj, kot je bilo pričakovano, vendar bi lahko privedlo tudi do hitrejšega zmanjšanja inflacije, kar bi pospešilo obnovitev realnih dohodkov. Nasprotno pa bi se lahko cenovni pritiski izkazali za vztrajnejše. Vse večja podnebna tveganja, ki jih ponazarjajo ekstremne vremenske razmere ter požari v naravi in poplave brez primere to poletje, prav tako negativno vplivajo na obete.
Kaj je v slovenskem načrtu za okrevanje in odpornost?
Slovenski načrt za okrevanje in odpornost, ki se financira prek začasnega instrumenta »EU naslednje generacije« (NextGenerationEU), predvideva številne ukrepe za zeleni in digitalni prehod: razmah obnovljivih virov energije, krožnega gospodarstva ter energetske in protipotresne obnove javnih stavb, razvijanje trajnostne mobilnosti, digitalizacijo javne uprave in gospodarstva. Poleg tega vključuje posebno podporo sektorjem, pomembnim za razvoj Slovenije, kot so podjetniški sektor in višanje produktivnosti, raziskave in razvoj ter turizem. Velik poudarek v slovenskem načrtu za okrevanje in odpornost je namenjen tudi krepitvi odpornosti zdravstvenega sistema, vzpostavitvi sistema dolgotrajne oskrbe, prenove šolskih in študijskih programov s krepitvijo digitalnih in zelenih veščin ter reševanju stanovanjske problematike.
Več o ukrepih, ki jih vključuje slovenski načrt za okrevanje in odpornostSL•••
Slovenija je upravičena do 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost in do 3,2 milijarde evrov povratnih sredstev, če se bo za slednje odločila. V okviru REACT-EU Sloveniji na voljo tudi 277 milijonov evrov sredstev za programsko obdobje 2014–2020, ki morajo biti porabljena do konca leta 2023.
Slovenija bo v okviru dolgoročnega proračuna EU (2021–2027) prejela tudi 3,1 milijarde evrov sredstev za kohezijsko politiko, od tega skoraj 250 milijonov evrov iz Sklada za pravičen prehod (Just Transition Fund), ki bo zagotovil ciljno usmerjeno podporo regijam in sektorjem, ki so zaradi prehoda na zeleno gospodarstvo najbolj prizadeti. Slovenija bo sredstvom EU v okviru kohezijske politike dodala 1,2 milijarde nacionalnih sredstev.
Sloveniji je bilo v okviru evropskega instrumenta za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (t. i. shema SURE) dodeljeno 1,1 milijarde evrov finančne podpore. Podpora je zagotovljena v obliki posojil, odobrenih pod ugodnimi pogoji, in Sloveniji pomaga pri kritju stroškov nenadnega povečanja javnih odhodkov zaradi ohranjanja delovnih mest v času pandemije. Konkretno s temi sredstvi Slovenija financira shemi subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na domu.
Komisija je v okviru začasnega okvirja državnih pomoči v 2020–2021 odobrila več shem državnih pomoči v podporo različnim sektorjem slovenskega gospodarstva, ki jih je prizadel izbruh koronavirusa. Med večjimi shemami so denimo krovna shema za podporo gospodarstvu v višini 2 milijardi evrov in dve shemi (poroštvena shema in shema pomoči pri najemninah) prav tako v skupni vrednosti 2 milijardi evrov za podporo podjetjem. Poleg tega so bile odobrene tudi različne sheme državnih pomoči manjših vrednosti v posameznih sektorjih, na primer v podporo proizvajalcem vina in pridelovalcem grozdja, pridelovalcem jabolk, nosilcem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, kot sta kmečki turizem ali dostava pridelkov kupcem.
Izvajanje slovenskega načrta za okrevanje in odpornost
Vlada Republike Slovenije se je lotila priprave nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost avgusta 2020. Slovenija je 30. aprila 2021 uradno oddala svoj načrt za okrevanje in odpornost Evropski komisiji. V njem je predvidela reforme in naložbe v višini 1,8 milijarde evrov vseh razpoložljivih nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil (od možnih 3,2 milijarde evrov).
Skladno z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost je Evropska komisija 1. julija 2021 sprejela pozitivno oceno načrta in predlog za izvedbeni sklep Sveta EU. Svet EU (finančni ministri držav članic) je slovenski načrt uradno potrdil 28. julija 2021.
Po tej potrditvi sta Evropska komisija in Slovenija podpisali sporazum o financiranju, ki je omogočil, da se je 17. septembra 2021 Sloveniji izplačalo 231 milijonov evrov predfinanciranja za zagon prvih reform in naložb. Ta znesek pomeni 13 % nepovratnih sredstev, dodeljenih Sloveniji. Komisija bo nadaljnja izplačila odobrila ob upoštevanju zadovoljivega doseganja mejnikov in ciljev iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, torej glede na napredek pri izvajanju dogovorjenih naložb in reform.
Evropska komisija je 30. 6. 2022 objavila posodobljen ključ za dodeljevanje nepovratnih sredstev državam članicam EU v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Posodobljen izračun zahteva uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ki je predvidela, da se bo končna dodelitev nepovratnih sredstev za vsako državo določila 30. junija 2022 na podlagi podatkov Eurostata. Posodobitev tako upošteva razliko med rastjo BDP v letu 2020, ocenjeno v jesenski gospodarski napovedi iz leta 2020 – ta je bila v času sprejetja uredbe najnovejša razpoložljiva gospodarska napoved – in dejansko skupno spremembo BDP-ja v obdobju 2020–2021, ki jih je Evropski komisiji predložil Eurostat. Posodobitev bo privedla do nekaterih sprememb razpoložljivih nepovratnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost za države članice. Glede na dobre gospodarske rezultate v zadevnih letih bo po navedenem izračunu Slovenija od prvotno predvidenih 1,777 milijarde evrov upravičena do 1,491 milijarde evrov nepovratnih sredstev.
Omenjene spremembe končnega obsega nepovratnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost se bo posodobilo tudi v pravnih aktih (t. i. izvedbenem sklepu Sveta za vsako državo, ki opredeljuje reforme in naložbe posameznega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost).
Posodobljena razdelitev nepovratnih sredstev državam članicam na podlagi podatkov Eurostata o realizaciji za leti 2020 in 2021 je na voljo tukajEN•••.
Slovenija je 20. oktobra 2022 Evropski komisiji predložila prvi zahtevek za plačilo za nepovratna sredstva v višini 50 milijonov evrov. Zahtevek se nanaša na izpolnitev 12 mejnikov iz načrta za okrevanje in odpornost, od katerih se jih deset nanaša na reforme ter dva na naložbe. Evropska komisija je 8. marca 2023 odobrila pozitivno predhodno oceno prvega zahtevka Slovenije SL•••SL•••, 12. aprila 2023 pa sprejela Izvedbeni sklep komisije o odobritvi izplačila prvega obroka nepovratne podpore za Slovenijo. Sredstva je Slovenija prejela 20. aprila 2023.
Slovenija trenutno pripravlja predlog spremembe načrta za okrevanje in odpornost. Ta naj bi upošteval zmanjšano alokacijo nepovratnih sredstev, objektivne okoliščine, zaradi katerih ukrepi niso več izvedljivi v prvotni obliki, ter dodajanje novega poglavja – REPowerEU. V okviru načrta REPowerEUSL••• je Slovenija upravičena do 122 milijonov evrov za postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv.
NOVO - 29. sept. 2023: Komisija potrdila spremenjeni načrt Slovenije za okrevanje in odpornost
Evropska komisija potrdila slovenski načrt za okrevanje in odpornost v višini 2,5 milijarde evrovSL•••
Spletna stran, kjer je obljavljen slovenski načrt za okrevanje in odpornostSL•••
Izvajanje slovenskega načrta za okrevanje (projekti, razpisi ...)
Komisija Sloveniji izplačala prvih 231 milijonov evrov predhodnega financiranja SL•••
Financiranje, javna naročila v EU in postopek dodelitve sredstevSL•••
Vsebina načrtov za okrevanje in odpornost vseh držav članic
Preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti, ki vsebuje poglavja o izpolnjevanju mejnikov in ciljev ter izplačilih v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.
Slovenski projekti, ki se sofinancirajo iz #NextGenerationEU
Obiskali smo
Projekt Delo Print2Digital
Predstavniki Evropske komisije ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport so si 14. septembra 2023 ogledali projekt Delo Print2Digital: Od pametnega uredništva, odlične digitalne izkušnje bralcev do novih poslovnih modelov, ki se financira iz instrumenta NextGenerationEU.
Nadgradnja železniške proge Ljubljana – Divača
Predstavniki Komisije so si v okviru letnega dogodka Načrta za okrevanje in odpornost, »Na poti zelenega prehoda«, ogledali aktivnosti projekta Nadgradnja železniške proge Lj. – Divača. Z obiskom so obeležili zaključek del na odseku Ljubljana–Brezovica ter začetek del na odseku Brezovica–Borovnica.