Voditelji vseh držav Evropske unije, Evropski parlament in Evropska komisija so se decembra 2020 dogovorili o načrtu za okrevanje gospodarstva, da bi pomagali odpraviti gospodarsko in socialno škodo, ki jo je povzročila pandemija COVID-19.
V okviru dolgoročnega proračuna EU bo skupaj z začasnim instrumentom NextGenerationEU namenjeno 2018 milijard evrov, da bo obnovljena Evropa bolj zelena, digitalna in odpornejša.
(Foto: Velik plakat z napisom #NextGenEU na zgradbi Berleymont - sedežu Evropske komisije v Bruslju, v ospredju pa plapola evropska zastava)
Kaj obsega načrt okrevanja za Evropo?
Dolgoročni proračun EU, ki je bil dodatno povečan za soočenje z izzivi, povezanimi s COVID, zagotavlja, da je 60 % sredstev namenjenih za kohezijo in odpornost.
Ta v prihodnost usmerjeni sveženj spodbud, ki je usklajen z evropskim zelenim dogovorom, je namenjen tudi boju proti podnebnim spremembam, pri čemer bo posvečal posebno pozornost zaščiti biotske raznovrstnosti. Temu boju bo namenjeno 30 % proračuna EU.
Program NextGenerationEU bo zagotovil dodatnih 806,9 milijard evrov, od tega bo 723,8 milijarde evrov zagotovljenih prek mehanizma za okrevanje in odpornost v obliki posojil in nepovratnih sredstev za podporo strukturnim reformam in naložbam, ki jih izvajajo države EU.
Tudi evropski semester, ki je okvir za usklajevanje in spremljanje gospodarske politike, je bil prilagojen, saj je tesno povezan z mehanizmom za okrevanje in odpornost. Zagotovil bo, da bodo reforme sestavni del okrevanja za vsako državo.
Za dostop do sredstev Instrumenta za okrevanje in odpornost so države članice EU pripravile načrt za okrevanje in odpornost, v katerem je vsaj 37 % odhodkov namenjenih podnebnim, 20 % pa digitalnim naložbam in reformam, ki jih je treba izvesti do leta 2026.
Načrt okrevanja za Evropo SL•••
Mehanizem za okrevanje in odpornost SL•••
Zemljevid projektov po državah članicah EU
NOVO! Vmesna ocena mehanizma za okrevanje in odpornost (21.2.2024)
Kaj je v slovenskem načrtu za okrevanje in odpornost?
Slovenski načrt za okrevanje in odpornost, ki se financira prek začasnega instrumenta »EU naslednje generacije« (NextGenerationEU), predvideva številne ukrepe za zeleni in digitalni prehod: razmah obnovljivih virov energije, krožnega gospodarstva ter energetske in protipotresne obnove javnih stavb, razvijanje trajnostne mobilnosti, digitalizacijo javne uprave in gospodarstva. Poleg tega vključuje posebno podporo sektorjem, pomembnim za razvoj Slovenije, kot so podjetniški sektor in višanje produktivnosti, raziskave in razvoj ter turizem. Velik poudarek v slovenskem načrtu za okrevanje in odpornost je namenjen tudi krepitvi odpornosti zdravstvenega sistema, vzpostavitvi sistema dolgotrajne oskrbe, prenove šolskih in študijskih programov s krepitvijo digitalnih in zelenih veščin ter reševanju stanovanjske problematike. Posebno poglavje, REPowerEU, je namenjeno dodatnim spodbudam za prehod k obnovljivim virom energije ter razogljičenje.
Več o ukrepih, ki jih vključuje slovenski načrt za okrevanje in odpornostSL•••
Slovenija je upravičena do 1,62 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, zaprosila pa je tudi za 1,07 milijarde evrov povratnih sredstev (od 3,2 milijarde evrov, ki so na voljo). V okviru REACT-EU Sloveniji na voljo tudi 277 milijonov evrov sredstev za programsko obdobje 2014–2020, ki morajo biti porabljena do konca leta 2023.
Izvajanje slovenskega načrta za okrevanje in odpornost
Vlada Republike Slovenije se je lotila priprave nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost avgusta 2020. Slovenija je 30. aprila 2021 uradno oddala svoj načrt za okrevanje in odpornost Evropski komisiji. V njem je predvidela reforme in naložbe v višini 1,8 milijarde evrov vseh razpoložljivih nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil (od možnih 3,2 milijarde evrov).
Skladno z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost je Evropska komisija 1. julija 2021 sprejela pozitivno oceno načrta in predlog za izvedbeni sklep Sveta EU. Svet EU (finančni ministri držav članic) je slovenski načrt uradno potrdil 28. julija 2021.
Po tej potrditvi sta Evropska komisija in Slovenija podpisali sporazum o financiranju, ki je omogočil, da se je 17. septembra 2021 Sloveniji izplačalo 231 milijonov evrov predfinanciranja za zagon prvih reform in naložb. Ta znesek pomeni 13 % nepovratnih sredstev, dodeljenih Sloveniji. Komisija bo nadaljnja izplačila odobrila ob upoštevanju zadovoljivega doseganja mejnikov in ciljev iz nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, torej glede na napredek pri izvajanju dogovorjenih naložb in reform.
Evropska komisija je 30. 6. 2022 objavila posodobljen ključ za dodeljevanje nepovratnih sredstev državam članicam EU v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Posodobljen izračun zahteva uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ki je predvidela, da se bo končna dodelitev nepovratnih sredstev za vsako državo določila 30. junija 2022 na podlagi podatkov Eurostata. Posodobitev tako upošteva razliko med rastjo BDP v letu 2020, ocenjeno v jesenski gospodarski napovedi iz leta 2020 – ta je bila v času sprejetja uredbe najnovejša razpoložljiva gospodarska napoved – in dejansko skupno spremembo BDP-ja v obdobju 2020–2021, ki jih je Evropski komisiji predložil Eurostat. Posodobitev bo privedla do nekaterih sprememb razpoložljivih nepovratnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost za države članice. Glede na dobre gospodarske rezultate v zadevnih letih bo po navedenem izračunu Slovenija od prvotno predvidenih 1,777 milijarde evrov upravičena do 1,491 milijarde evrov nepovratnih sredstev.
Omenjene spremembe končnega obsega nepovratnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost se bo posodobilo tudi v pravnih aktih (t. i. izvedbenem sklepu Sveta za vsako državo, ki opredeljuje reforme in naložbe posameznega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost).
Posodobljena razdelitev nepovratnih sredstev državam članicam na podlagi podatkov Eurostata o realizaciji za leti 2020 in 2021 je na voljo tukajEN•••.
Slovenija je 20. oktobra 2022 Evropski komisiji predložila prvi zahtevek za plačilo za nepovratna sredstva v višini 50 milijonov evrov. Zahtevek se nanaša na izpolnitev 12 mejnikov iz načrta za okrevanje in odpornost, od katerih se jih deset nanaša na reforme ter dva na naložbe. Evropska komisija je 8. marca 2023 odobrila pozitivno predhodno oceno prvega zahtevka Slovenije SL•••SL•••, 12. aprila 2023 pa sprejela Izvedbeni sklep komisije o odobritvi izplačila prvega obroka nepovratne podpore za Slovenijo. Sredstva je Slovenija prejela 20. aprila 2023.
Slovenija je 14 Julija 2023 v potrditev predložila predlog spremembo načrta za okrevanje in odpornost. Ta je upošteval zmanjšano alokacijo nepovratnih sredstev, objektivne okoliščine, zaradi katerih ukrepi niso več izvedljivi v prvotni obliki, ter dodajanje novega poglavja – REPowerEU. V okviru slednjega bo Slovenija okrepila elektrodistribucijsko omrežje ter povečala energetsko učinkovitost in razogljičenje gospodarstva. Poenostavila bo tudi pravila za sončne in vetrne naprave ter povečala zmogljivost obnovljive energije v sistemih daljinskega ogrevanja in spodbudila javni in zasebni promet brez emisij. V okviru načrta REPowerEUSL••• je Slovenija upravičena do 122 milijonov evrov za postopno odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv. 20 % tega zneska, oziroma 24,4 milijonov evrov, je Slovenija v obliki predfinanciranja prejela 13. decembra 2023.
Po katastrofalnih poplavah, ki so Slovenijo prizadele avgusta 2023, je Slovenija dopolnila predlog spremembe načrta za okrevanje in odpornost ter zaprosila za 367 milijonov evrov dodatnih posojil. Od tega bo 182 milijonov evrov namenjeno za obnovo bohinjske ter koroške železniške proge, ki sta bili prizadeti v poplavah. Preostanek bo namenjen za obnovo železniških postaj v Novi Gorici ter Ljubljani ter za energetsko sanacijo javnih stavb.
Evropska komisija je 29 septembra 2023 potrdila spremenjeni načrt Slovenije za okrevanje in odpornost, 17 oktobra 2023 pa ga je odobril tudi Svet Evropske unije. Spremenjeni načrt sedaj vsebuje 36 reform ter 50 naložb. V zasledovanje podnebnih ciljev je usmerjenih 48,9 odstotka vseh razpoložljivih sredstev v okviru NOO, 20 odstotkov pa v digitalni prehod.
Slovenija je 15. septembra 2023 Evropski komisiji predložila drugi zahtevek za plačilo, ki vsebuje drugi in tretji obrok za nepovratna sredstva ter prvi obrok za posojila. Zahtevek se nanaša na izpolnitev 41 mejnikov in treh ciljev iz načrta za okrevanje in odpornost. Skladno z zahtevkom je Evropska komisija 27. novembra 2023 potrdila pozitivno predhodno oceno zahtevka Slovenije za izplačilo 226 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 310 milijonov evrov posojil v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, ki jih je,po odobritvi Sveta EU, nato izplačala 28. decembra 2023.
Slovenski nacionalni načrt za okrevanje in odpornost zajema širok nabor naložb in reform v 17 tematskih komponentah. Načrt bo podprt z 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 1,07 milijarde evrov posojil. Sloveniji je bilo 17. septembra 2021 izplačanih 231 milijonov evrov nepovratnih sredstev v obliki predhodnega financiranja, dodatnih 50 milijonov evrov v nepovratnih sredstvih pa je bilo izplačanih 20. aprila letos po prvem zahtevku za izplačilo.
NOVO! Vmesna ocena mehanizma za okrevanje in odpornost - povzetek za Slovenijo (21. 2. 2024)
Komisija potrdila spremenjeni načrt Slovenije za okrevanje in odpornost
Pozitivna predhodna ocena drugega zahtevka Slovenije za izplačilo sredstev
Evropska komisija potrdila slovenski načrt za okrevanje in odpornost v višini 2,5 milijarde evrovSL•••
Spletna stran, kjer je obljavljen slovenski načrt za okrevanje in odpornostSL•••
Izvajanje slovenskega načrta za okrevanje (projekti, razpisi ...)
Komisija Sloveniji izplačala prvih 231 milijonov evrov predhodnega financiranja SL•••
Komisija Sloveniji izplačala 536 miliijonov evrov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost
Financiranje, javna naročila v EU in postopek dodelitve sredstevSL•••
Vsebina načrtov za okrevanje in odpornost vseh držav članic
Preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti, ki vsebuje poglavja o izpolnjevanju mejnikov in ciljev ter izplačilih v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.
Obiskali smo
Predstavniki Evropske komisije ter Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport so si 14. septembra 2023 ogledali projekt Delo Print2Digital: Od pametnega uredništva, odlične digitalne izkušnje bralcev do novih poslovnih modelov, ki se financira iz instrumenta NextGenerationEU.
Predstavniki Komisije so si v okviru letnega dogodka Načrta za okrevanje in odpornost, »Na poti zelenega prehoda«, ogledali aktivnosti projekta Nadgradnja železniške proge Lj. – Divača. Z obiskom so obeležili zaključek del na odseku Ljubljana–Brezovica ter začetek del na odseku Brezovica–Borovnica.
Predstavniki Evropske komisije so si v spremstvu predstavnikov Mestne občine Koper ogledali projekt Vstopna točka za raziskovanje kraškega roba in zelenega podeželja.
Predstavniki Evropske komisije so si v spremstvu predstavnikov Mestne občine Koper in Direkcije RS za vode ogledali projekt Zmanjševanje poplavne ogroženosti - Izboljšanje poplavnih razmer na povodju Badaševice.
Predstavniki Evropske komisije so si ogledali predstavitev projekta Luka.DT – Digitalna transformacija procesov v Luki Koper. Projekt se sofinancira iz načrta za okrevanje in odpornost, enega od instrumentov NextGenerationEU.
Predstavniki Evropske komisije so si ogledali projekt Rekonstrukcija in revitalizacija objekta vinski dvorec Straža na Cerini. Projekt, ki ga izvaja Klima Elektro, inštalacije, servis in druge storitve,d.o.o., se sofinancira iz načrta za okrevanje in odpornost, enega od instrumentov NextGenerationEU
Predstavniki Evropske komisije so si ogledali projekt Paradiso penzion. Projekt, ki ga izvajajo Terme Paradiso, Cvetković Marjan s.p, se sofinancira iz načrta za okrevanje in odpornost, enega od instrumentov NextGenerationEU.
Predstavniki Evropske komisije so si ogledali projekt Širitev zmogljivosti za proizvodnjo lesenih oken in lepljencev.
Predstavniki Evropske komisije so si ogledali izvajanje sheme Hitrejši vstop mladih na trg dela.
Predstavniki Evropske komisije so si ogledali izvajanje sheme Hitrejši vstop mladih na trg dela.
Letni dogodek načrta za okrevanje in odpornost (NOO) v Sloveniji
Konferenca o krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva z ukrepi načrta za okrevanje in odpornost
Kaj dvojni prehod predstavlja za slovensko gospodarstvo? Kakšen je odziv slovenskih podjetij? Kakšna je vloga sredstev NOO? Gre za modno muho ali vprašanje obstoja? Kako z ozelenitvijo in digitalizacijo povečati konkurenčnost podjetij?
Na ta in druga vprašanja smo 7. februarja 2024 iskali odgovore z razpravljavci iz gospodarstva, vlade, nevladnih organizacij in Evropske komisije. Oglejte si posnetek konference.