Res ali ne?
Biti del Evropske unije je pripomoglo k izboljšanju skoraj vseh vidikov življenja v Sloveniji, od načina dela, potovanja in nakupovanja do varovanja našega okolja, priložnosti za učenje in poslovanje širom EU. To edinstveno politično in gospodarsko zavezništvo je tudi najuspešnejši mirovni projekt v zgodovini.
Kljub številnim uspehom, pa je Evropska unija pogosto izpostavljena različnim mitom, dezinformacijam in lažnim novicam.
O temah in dogodkih, povezanih z Evropsko unijo, mediji in institucije redno poročajo. Velika večina objavljenih vsebin v svojih razlagah predstavlja dejstva in natančno podana mnenja ter pripombe, ki so nepogrešljiv del vsake razprave. Kljub temu pa se včasih netočne ali zavajajoče informacije pojavijo v medijih in, še bolj pogosto, na družbenih omrežjih. Razširijo se nepreverjene govorice o tem, kaj se je EU odločila, kaj se zahteva od držav članic ali kako je treba razlagati predpise in ukrepe EU. Včasih takšne govorice namerno niso resnične, včasih pa so posledica nezadostnega poznavanja tem.
Jih znate prepoznati? Spodaj navajamo nekaj virov, ki vam bodo pri tem pomagali.
Dezinformacije o situaciji v Ukrajini
Dvanajst mitov o ruski vojni agresiji v Ukrajini
Rusija se je na to vojno pripravljala s širjenjem mitov o Ukrajini. Nenehno zasipanje z dezinformacijami je ruski vojaški agresiji pot utrlo že precej pred invazijo v polnem obsegu 24. februarja 2022. Dezinformacije v korist Kremlja spremljamo in razkrivamo že od začetka vojne.
Spletni portal EUvsDisinfo
Ne/ja, razbijalka mitov o EU
Prepoznavanje in boj proti dezinformacijam
Pokol v Buči: eno leto kremeljskega zanikanja
Akt o digitalnih storitvah: zagotavljanje varnega in odgovornega spletnega okolja
Smernice o boju proti dezinformacijam ter spodbujanju digitalne pismenosti z izobraževanjem in usposabljanjem
Boj proti dezinformacijam o novem koronavirusu (COVID-19)
Proračun EU
Kaj je kohezijska politika EU?
Primer mita o EU
MIT: Evropska unija ni storila nič/dovolj za reševanje krize povezane z izbruhom COVID-19
DEJSTVO: Glavnina pristojnosti za spopadanje s koronavirusom (javno zdravje, meje, fiskalna politika) je v pristojnosti držav, Evropska komisija oz. EU pa jim nudi polno podporo, spodbuja usklajen pristop in rešitve ter vseskozi poziva k solidarnosti. Hkrati pa EU angažira vse instrumente, ki jih ima skladno s pogodbami in pristojnostmi na voljo, da državam članicam pomaga zajeziti širjenje virusa in ublažiti njegov vpliv na gospodarstvo. V ta namen je bilo na evropski ravni predloženih veliko konkretnih ukrepov na štirih ključnih področjih:
- dostop do zdravstvenega varstva, solidarnost na enotnem trgu (zaščitna oprema za bolnike, skupno javno naročanje...);
- zagotavljanje cepiv proti COVID-19;
- mobilnost in zaščita potnikov, zeleni prometni pasovi;
- takojšnje blaženje negativnih socialno-ekonomskih posledic izbruha COVID-19 z vsemi razpoložljivimi orodji.
Vse informacije so sproti na voljo na osrednji spletni strani odziva Evropske unije na koronavirus.