Skip to main content
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji logo
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji
Evropska sredstva v Sloveniji

Vse od vstopa Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 je Slovenija neto prejemnica sredstev iz evropskega proračuna.

Že od leta 1960 države članice Evropske unije združujejo svoje vire v proračun Evropske unije, prek katerega se nato financirajo številne dejavnosti za izboljšanje življenja evropskih državljank in državljanov. Gre za projekte vse od razvoja podeželja in varstva okolja do nadzora na zunanjih mejah, uveljavljanja človekovih pravic, ustvarjanja rasti in delovnih mest in zmanjševanje razlik med regijami držav članic. Proračun Evropske unije tudi omogoča določeno mero investicij in inovacij za boljši globalni konkurenčni položaj celotne Evropske unije. Gre za proces, ki ne bi bil mogoč le z delovanjem posamezne države članice.

Proračun Evropske unije

Proračun Evropske unije in Slovenija

Symbolic - Savings
Kako je razdeljen evropski proračun?

Kako se oblikuje proračun Evropske unije?

Države članice se vsakih sedem let dogovorijo o večletnem finančnem okviru, ki predstavlja dogovor o financiranju ključnih prioritet EU v tem obdobju in je okvir za sprejem letnih proračunov EU. Postopek sprejemanja proračuna poteka na predlog Evropske komisije v soodločanju s Svetom Evropske unije in Evropskim parlamentom. Nadzor nad izvajanjem proračuna izvaja Evropska komisija.

Večletni finančni načrt poleg potencialno neto finančne pozicije držav članic glede na proračun EU določa tudi smer, v katero se bo razvijala EU v naslednjem obdobju. Odraža torej financiranje prednostnih nalog, kot jih za daljše obdobje določijo države članice Evropske unije v Strateški agendi. Podrobneje je prednostne naloge ob svoji izvolitvi predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v svojih Političnih usmeritvah za obdobje (2019–2024) – "Bolj ambiciozna Unija: Moj načrt za Evropo".

Evropska komisija, Evropski parlament in Svet Evropske unije so nato leta 2020 sprejeli tudi prve skupne sklepe o ciljih politike in prednostnih nalogah za celoten zakonodajni cikel, ki bo ob podnebnem in digitalnem prehodu gonilo okrevanja Unije po pandemiji COVID-19. Ukrepi Evrope tako temeljijo na zakonodajnih prednostnih nalogah, določenih v skupni izjavi za leto 2021 in skupnih sklepih o ciljih politike ter prednostnih nalogah za obdobje 2020–2024. Vse tri institucije so se dogovorile, da bodo do leta 2024 uresničile ambiciozen politični in zakonodajni načrt za okrevanje in obnovitev vitalnosti.

Večletni finančni okvir

Letni proračuni EU

Načrt za okrevanje in odpornost EU

Postopek sprejemanja proračuna

Politične usmeritve za obdobje (2019–2024)

 

Evropska sredstva v Sloveniji

V sedemletnem obdobju med 2014–2020 je bila Slovenija upravičena do skupno 4,174 milijarde evrov sredstev. Slovenija je za potrebe financiranja iz Evropskega proračuna za zmanjšanje razlik v razvitosti med regijami v Evropi razdeljena v dve kohezijski regiji – Zahodno in Vzhodno. Ker celotna Slovenija dosega 83 odstotkov razvitosti EU, bo Slovenija v obdobju 2021–2027 ostala neto prejemnica sredstev iz evropskega proračuna. V tem obdobju bo tako Slovenija upravičena do 2,9 milijarde evrov na področju evropske kohezijske politike, 1,5 milijarde evrov sredstev v okviru kmetijske politike in 100 milijonov evrov iz Sklada za pravičen prehod. Sklad za pravičen prehod je ključno orodje za območja, ki jih bo prehod k podnebni nevtralnosti najbolj prizadel.

Sklad za pravičen prehod

 

Svet Evropske unije je 17. decembra 2020 sprejel uredbo o večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2021–2027. Uredba določa dolgoročni proračun Unije v višini 2018 milijard evrov za 27 držav članic, vanj pa je vključen tudi Evropski razvojni sklad. Skupaj z instrumentom za okrevanje Next Generation EU v višini 750 milijard evrov bo EU v prihodnjih letih omogočal zagotavljanje sredstev v največjem obsegu doslej – 1800 milijard evrov – za podporo okrevanju po pandemiji COVID-19 in dolgoročnim prednostnim nalogam EU na najrazličnejših področjih politik. Dolgoročni proračun bo pokrival sedem področij porabe in bo zagotavljal okvir za financiranje skoraj 40 programov za porabo sredstev EU v naslednjem sedemletnem obdobju.

Sredstva novega instrumenta za okrevanje NextGenerationEU so razdeljena na 360 milijard evrov posojil in 390 milijard evrov nepovratnih sredstev. Slovenija je iz tega naslova na podlagi ustreznega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornostupravičena do 5,7 milijarde evrov, od tega je 3,2 milijarde evrov posojil in 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev.

NextGenerationEU v Sloveniji

Večletni finančni okvir EU za obdobje 2021–2027

Dolgoročni proračun Unije

 

Viri financiranja Evropskega proračuna

Viri prihodkov EU vključujejo t. i. lastna sredstva, ki se delijo na prispevke iz držav članic iz naslova davka na dodano vrednost ter iz naslova bruto domačega proizvoda, carinske dajatve za proizvode iz držav zunaj EU ter globe, kadar podjetja ne ravnajo v skladu s pravili EU. Lastna sredstva predstavljajo približno 98 % proračuna. Skupni znesek lastnih sredstev je namenjen letnim plačilom, ki ne smejo preseči 1,2 % bruto nacionalnega dohodka (BND) Evropske unije. Preostala 2 odstotka proračunskih prihodkov prihajata iz drugih virov. 1. januarja 2021 je bil uveden tudi nov nacionalni prispevek na podlagi nereciklirane odpadne plastične embalaže kot vir prihodkov proračuna EU. Za financiranje novega instrumenta za okrevanje NextGenerationEU so predvideni tudi novi lastni viri Evropskega proračuna, ki bodo podlaga za posojila za izvedbo programov iz tega mehanizma.

 

Kako do sredstev evropskega proračuna?

Proračun EU na kratko

Povzetki zakonodaje o proračunu EU

Sistem finančne preglednosti