Že od leta 1960 države članice Evropske unije združujejo svoje vire v proračun Evropske unije, prek katerega se nato financirajo številne dejavnosti za izboljšanje življenja evropskih državljank in državljanov. Gre za projekte vse od razvoja podeželja in varstva okolja do nadzora na zunanjih mejah, uveljavljanja človekovih pravic, ustvarjanja rasti in delovnih mest in zmanjševanje razlik med regijami držav članic. Proračun Evropske unije tudi omogoča določeno mero investicij in inovacij za boljši globalni konkurenčni položaj celotne Evropske unije. Gre za proces, ki ne bi bil mogoč le z delovanjem posamezne države članice.
Proračun Evropske unije in Slovenija
Kako se oblikuje proračun Evropske unije?
Države članice se vsakih sedem let dogovorijo o večletnem finančnem okviru, ki predstavlja dogovor o financiranju ključnih prioritet EU v tem obdobju in je okvir za sprejem letnih proračunov EU. Postopek sprejemanja proračuna poteka na predlog Evropske komisije v soodločanju s Svetom Evropske unije in Evropskim parlamentom. Nadzor nad izvajanjem proračuna izvaja Evropska komisija.
Večletni finančni načrt poleg potencialno neto finančne pozicije držav članic glede na proračun EU določa tudi smer, v katero se bo razvijala EU v naslednjem obdobju. Odraža torej financiranje prednostnih nalog, kot jih za daljše obdobje določijo države članice Evropske unije v Strateški agendi. Ukrepi Evrope tako temeljijo na skupnih zakonodajnih prednostnih nalogah ter prednostnih nalogah Evropske komisije za obdobje 2024–2029.
Načrt za okrevanje in odpornost EU
Postopek sprejemanja proračuna
Politične usmeritve za obdobje (2019–2024)
Politične usmeritve (2024–2029)
Evropska sredstva v Sloveniji
V sedemletnem obdobju med 2014–2020 je bila Slovenija upravičena do skupno 4,174 milijarde evrov sredstev. Slovenija je za potrebe financiranja iz Evropskega proračuna za zmanjšanje razlik v razvitosti med regijami v Evropi razdeljena v dve kohezijski regiji – Zahodno in Vzhodno. Ker celotna Slovenija dosega 83 odstotkov razvitosti EU, bo Slovenija v obdobju 2021–2027 ostala neto prejemnica sredstev iz evropskega proračuna. V tem obdobju bo tako Slovenija upravičena do 2,9 milijarde evrov na področju evropske kohezijske politike, 1,5 milijarde evrov sredstev v okviru kmetijske politike in 100 milijonov evrov iz Sklada za pravičen prehod. Sklad za pravičen prehod je ključno orodje za območja, ki jih bo prehod k podnebni nevtralnosti najbolj prizadel.
Evropska sredstva v Sloveniji 2014-2020 - projekti
Evropska sredstva v Sloveniji 2021-2027 - projekti
Svet Evropske unije je 17. decembra 2020 sprejel uredbo o večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2021–2027. Uredba določa dolgoročni proračun Unije v višini 2018 milijard evrov za 27 držav članic, vanj pa je vključen tudi Evropski razvojni sklad. Skupaj z instrumentom za okrevanje Next Generation EU v višini 750 milijard evrov bo EU v prihodnjih letih omogočal zagotavljanje sredstev v največjem obsegu doslej – 1800 milijard evrov – za podporo okrevanju po pandemiji COVID-19 in dolgoročnim prednostnim nalogam EU na najrazličnejših področjih politik. Dolgoročni proračun bo pokrival sedem področij porabe in bo zagotavljal okvir za financiranje skoraj 40 programov za porabo sredstev EU v naslednjem sedemletnem obdobju.
Slovenija je upravičena do 1,62 milijarde evrov nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, zaprosila pa je tudi za 1,07 milijarde evrov posojil, od 3,2 milijarde evrov povratnih sredstev, ki so ji bila na voljo. Za uspešno pridobitev teh sredstev mora Slovenija do konca avgusta 2026 izpolniti 205 mejnikov in ciljev, vezanih na izvajanje reform in naložb v Načrtu za okrevanje in odpornost. V okviru NextGenerationEU je bila Slovenija upravičena tudi do 277 milijonov evrov sredstev iz naslova REACT-EU za programsko obdobje 2014–2020, ki jih je morala porabiti do konca leta 2023.
Slovenija bo v okviru dolgoročnega proračuna EU (2021–2027) prejela tudi 3,1 milijarde evrov sredstev za kohezijsko politiko, od tega skoraj 250 milijonov evrov iz Sklada za pravičen prehod (Just Transition Fund), ki bo zagotovil ciljno usmerjeno podporo regijam in sektorjem, ki so zaradi prehoda na zeleno gospodarstvo najbolj prizadeti. Slovenija bo sredstvom EU v okviru kohezijske politike dodala 1,2 milijarde nacionalnih sredstev.
Sloveniji je bilo v okviru evropskega instrumenta za začasno podporo zmanjševanju tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (t. i. shema SURE) dodeljeno 1,1 milijarde evrov finančne podpore. Podpora je zagotovljena v obliki posojil, odobrenih pod ugodnimi pogoji, in Sloveniji pomaga pri kritju stroškov nenadnega povečanja javnih odhodkov zaradi ohranjanja delovnih mest v času pandemije. Konkretno s temi sredstvi Slovenija financira shemi subvencioniranja skrajšanega delovnega časa in čakanja na domu.
Večletni finančni okvir EU za obdobje 2021–2027
Viri financiranja Evropskega proračuna
Proračun EU se financira iz naslednjih virov:
- delež bruto nacionalnega dohodka vsake države EU glede na njeno bogastvo
- carine na uvoz iz držav zunaj EU
- majhen del DDV, ki ga pobere vsaka država EU
- prispevek na podlagi količine nereciklirane odpadne plastične embalaže v vsaki državi EU
- drugi prihodki, vključno s prispevki nečlanic EU za nekatere programe, zamudnimi obrestmi in globami ter morebitnimi presežki iz prejšnjega leta
Ti viri so znani kot „lastna sredstva“ EU. EU trenutno razpravlja o novih virih lastnih sredstev, da bi se diverzificirali in reformirali viri prihodkov proračuna EU. V prihodnosti bi jih lahko na primer vezali na emisije toplogrednih plinov ali dobičke podjetij.
Proračun EU temelji na načelu, da morajo biti odhodki usklajeni s prihodki, kar pomeni, da morajo letni prihodki v celoti kriti letne odhodke.
Poleg tega je Evropska komisija s Pogodbami EUpooblaščena, da v imenu Evropske unije najema posojila na mednarodnih kapitalskih trgih. Komisija od leta 2021zbira sredstva na kapitalskih trgih za financiranje načrta za okrevanje po pandemiji COVID-19, tj.NextGenerationEU. Te obveznice EU bodo odplačane v daljšem obdobju do leta 2058.
Kako do sredstev evropskega proračuna?
Povzetki zakonodaje o proračunu EU
30 let kohezijskega sklada
Ključno vlogo je imel tudi pri razvoju vseevropskega prometnega omrežja, saj je podprl izgradnjo in nadgradnjo 7.800 km cest in 3.650 km železniškega omrežja ter mnogo akvaduktov in predorov. Med drugim je podprl drugi železniški tir med Koprom in Divačo, ki bo znatno povečal zmogljivost tovornega prometa in zagotovil povezavo z avstrijskim železniškim omrežjem.Sklad je omogočil pomembne naložbe tudi na področju trajnostnega javnega prevoza v mestih in prispeval k izgradnji letališč.
S sredstvi Kohezijskega sklada so bili podprti tudi projekti za obravnavanje podnebnih sprememb. Sklad je omogočil naložbe v infrastrukturo za izboljšanje dostopa do pitne vode, čiščenje odpadnih voda in recikliranje odpadkov, vlagal v zaščito pred gozdnimi požari in poplavami ter podpiral prehod na čisto energijo.
Sklad, ustanovljen z Maastrichtsko pogodbo, se osredotoča na države članice, katerih BND je nižji od 90 % povprečja EU, da bi spodbudil konvergenco med evropskimi gospodarstvi. Proračun Kohezijskega sklada se je od širitve leta 2004 znatno povečal: v obdobju 1994–1999 je znašal 18 milijard evrov, v obdobju pa 2014–20 61,4 milijarde evrov. V obdobju 2021–2027 bo od dodeljenih sredstev sklada v višini 48,03 milijarde evrov več kot 37 % vloženih v podporo podnebnim ciljem: 6,9 milijarde evrov za čisti mestni promet, 3,3 milijarde evrov za energijsko učinkovitost ter 16,9 milijarde evrov za naložbe v železniško in cestno omrežje TEN-T.
