Zaščita okolja

EU (vseh 27 držav članic) se je zavezala, da bo do leta 2030 zmanjšala svoje neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Z zakonodajnim svežnjem „Pripravljeni na 55“ so bili do oktobra 2023 sprejeti pravno zavezujoči podnebni cilji, ki zajemajo vse ključne sektorje gospodarstva EU. Na njem temelji tudi paket REPowerEU, s katerim želimo pospešiti uvajanje obnovljivih virov, nadomestiti fosilna goriva in čim prej zmanjšati odvisnost Evrope od uvoza energije.

Zeleni dogovor vključuje strategije za zaščito in obnovo ekosistemov, preprečevanje izgube prostoživečih vrst in spodbujanje bolj trajnostnih prehranskih sistemov.

Načrt za neto ničelno industrijo je namenjen povečanju množične proizvodnje čistih tehnologij v EU in inovacijam. Polovica vseh emisij toplogrednih plinov izvira iz pridobivanja in predelave virov. Akcijski načrt za krožno gospodarstvo je jedro evropskega zelenega dogovora. To pomeni, da bi skoraj vse fizično blago na trgu EU sčasoma postalo okolju prijaznejše, reciklirano in energijsko učinkovitejše v celotnem življenjskem ciklu.

EU je vodilna tudi v svetovnih prizadevanjih proti podnebnim spremembam, vse države članice pa so podpisale in ratificirale Pariški sporazum ZN o pravno zavezujočih svetovnih podnebnih ciljih.

Pot do cilja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 je jasna. V skladu z znanstvenimi nasveti in zavezami EU v okviru Pariškega sporazuma je Evropska komisija februarja 2024 objavila priporočilo za 90-odstotno zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov do leta 2040 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. O tem se morajo sporazumeti države članice in Evropski parlament.

S posodobljenimi pravili o energetski učinkovitosti stavb bomo v EU podprli in pospešili energetske prenove, prihranili energijo ter se zaščitili pred ekstremno vročino in mrazom, hkrati pa pripomogli k odpravi energijske revščine. Za kakovostno bivanje lahko izboljšave dosežemo s številnimi posameznimi ukrepi, kot so namestitev izolacije, zamenjava starih oken ali vrat, nadgradnja ogrevalnih sistemov ali namestitev sončnih panelov. Vlaganja v trajnostno mobilnost bi morala v naslednjih letih izboljšati dostopnost javnega prevoza.

Novi Socialni sklad za podnebje bo podpiral državljanke in državljane EU, ki so najbolj prizadeti oziroma ogroženi zaradi energijske revščine ali revščine na področju mobilnosti, pri zelenem prehodu bo podprl tudi mala podjetja.

Potrošniki bomo kmalu dobili pravico do podrobnosti o trajnosti in popravljivosti izdelkov, kot so pametni telefoni, prenosni računalniki in pralni stroji. Pravila bodo prepovedala t. i. lažno in zavajajoče zeleno oglaševanje.

Evropski zeleni dogovor

Uresničevaje evropskega zelenega dogovora

Sveženj predlogov Evropske komisije za uresničitev podnebnih ambicij ter preobrazbo evropskega gospodarstva in družbe

Evropska podnebna pravila (podnebni zakon) in drugi ukrepi za doseganje podnebne nevtralnosti

Akcijski načrt za krožno gospodarstvo

Načrt za okrevanje

Slovenija se ponaša z bogatim naravnim okoljem, z zelo visoko stopnjo biotske raznovrstnosti tako glede ekosistemov kot različnih rastlinskih in živalskih vrst v njih. V Sloveniji je prisotnih okrog 22.000 živalskih in 3500 rastlinskih vrst. Žal degradacija naravnega okolja in podnebne spremembe Sloveniji ne prizanašajo. Stanje ohranjenosti habitatov in vrst se slabša zaradi pritiskov kmetijstva, urbanizacije, sprememb vodnega režima, gozdarstva in izkoriščanja drugih virov. Skupen pristop k varovanju okolja na celini je ključen za ohranitev slovenske narave.

Evropska naravovarstvena zakonodaja

Evropska okoljska politika

EU je zavezana varstvu narave vse od sprejetja Direktive o pticah aprila 1979. Direktiva o habitatih, ki je bila sprejeta leta 1992 za pomoč pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, je vzpostavila vseevropsko omrežje zavarovanih območij Natura 2000.

Slovenija ima najvišji delež območij Natura 2000 v EU, ki pokrivajo dobrih 37 odstotkov ozemlja države. V kar 204 od 212 slovenskih občin se nahajajo območja Nature 2000. Ta območja ne pomenijo, da v njih ni dovoljena nobena dejavnost, temveč se za vsako določi jasne ohranitvene cilje, ukrepe pa se izvaja posebej skrbno in v dialogu z deležniki.

60 odstotkov ozemlja Slovenije pokriva gozd, pri čemer je povprečje v EU 40 odstotkov. Gozd je pomemben ponor ogljika in eden ključnih ekosistemov, zaradi netrajnostnih praks gospodarjenja in posledic podnebnih sprememb (požari) pa je marsikje po Evropi ogrožen ali v slabem stanju. Zaradi uničujočih požarov je samo v letu 2023 EU izgubila žal rekordnih 100.000 hektarjev gozda, Sloveniji pa je v požarih na Krasu poleti 2022 pogorelo 3000 hektarjev. Del zelenega dogovora in strategije za biotsko raznovrstnost je tudi načrt, da do leta 2030 v EU posadimo 3 milijarde dodatnih dreves. Pri tem lahko sodelujejo tudi lokalne skupnosti in posamezniki.

V slovenskih gozdovih živijo tudi nekatere ogrožene velike zveri: medved, volk in ris. Vse tri vrste so od 1993 zavarovane s predpisi EU. Za njihovo dolgoročno ohranitev je ključno sobivanje z ljudmi. Evropska komisija omogoča različne oblike pomoči v ta namen. Program Life+ državam in skupnostim pomaga izvajati ukrepe, ki ohranjajo ogrožene vrste in ekosisteme, lokalnemu območju pa lahko omogočijo perspektivo trajnostnega razvoja, na primer v kmetijstvu ali turizmu. V Sloveniji imamo nekaj uspešnih in evropsko nagrajenih primerov upravljanja.

Biotska raznovrstnost

Natura 2000 v Evropski uniji

Natura 2000 v Sloveniji

Gozdovi v Evropski uniji

3 milijarde dodatnih dreves v EU

Zaščita velikih zveri

Life v Sloveniji

Slovenija je bogata z vodami. Celovito upravljanje voda je v EU urejeno v skladu z Okvirno direktivo o vodah. Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2010 opredelila pravico do vode kot temeljno človekovo pravico. Z vpisom neodtujljive pravice do vode v Ustavo se je njenim ciljem novembra 2016 pridružila tudi Slovenija. V slovensko ustavo vnesen člen 70.a določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da služijo prednostni in trajnostni oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago. Med glavnimi izzivi pri izpolnjevanju evropske zakonodaje Slovenija še ni dosegla skladnosti z direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode, čeprav se je rok za pristopna odstopanja iztekel.

Okvirna direktiva o vodah

Pregled izvajanja evropske okoljske politike po državah - Slovenija

Tudi Slovenija je ranljiva zaradi podnebnih sprememb. Po dolgoletnih meritvah Agencije RS za okolje se temperature v Sloveniji dvigujejo, podnebje pa se spreminja še nekoliko hitreje od svetovnega povprečja. Dvig temperature bo odvisen od izpustov toplogrednih plinov, kar bo vplivalo na vremenske razmere (ekstremne padavine, suša, pomanjkanje vode …) in s tem na naše zdravje, prehransko varnost, potencialno pa tudi na dostop do pitne vode.

Več informacij je na voljo v sinteznem poročilu Agencije RS za okolje Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja.

Na področju energije države članice same odločajo o virih energije, zasledujejo pa skupne evropske cilje. Tako so sprejele nacionalne energetske in podnebne načrte (NEPN) za obdobje 2021–2030. Spremenjene svetovne razmere in evropski zeleni dogovor narekujejo hitrejše ukrepanje. Trenutno poteka posodabljanje NEPN, pri čemer imajo države nalogo pokazati, kako bodo skupni evropski cilji doseženi na nacionalni ravni. Slovenija je posodobljeni osnutek NEPN predložila konec junija 2023. Evropska komisija je objavila svojo tehnično oceno in priporočila, v kateri je ocenila, da Slovenija napreduje na poti znižanja skupnih izpustov toplogrednih plinov, osnutek vsebuje nekaj pozitivnih premikov, po trenutnih načrtih pa država znatno zaostaja za cilji EU glede deleža obnovljivih virov energije in je nad evropskim povprečjem glede skupne porabe energije. Končni posodobljeni NEPN mora Slovenija predložiti do 30. junija 2024.

Nacionalni energetski in podnebni načrt Slovenija, ocena in priporočila Evropske komisije

NEPN Slovenija

Evropska komisija je 24. februarja 2021 sprejela novo strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam. Posledice podnebnih sprememb že terjajo svoj davek v Evropi in po svetu – od smrtonosnih vročinskih valov in uničujočih suš do zdesetkanih gozdov in obal, ki jih spodkopava dviganje morske gladine, pa do hudih neurij.

Slovenija je to najbolj občutila avgusta 2023 z uničujočimi poplavami in plazovi, kar je bila največja zabeležena naravna nesreča v zgodovini države, ter poleti 2022 s požari na Krasu. Evropska komisija je Sloveniji odobrila 400 milijonov pomoči iz Solidarnostnega sklada EU za odpravo nekaterih posledic škode poplav na javni infrastrukturi. Za prilagajanje podnebnim spremembam in obvladovanje tveganj pa mora država poskrbeti za odpornost in preventivo, kot so izboljšanje znanja, zaščita pred poplavami, ocene tveganja, prostorsko načrtovanje, namakanje, na naravi temelječe rešitve, boljši sistem upravljanja med državo in lokalno ravnijo in podobno.

V slovenskem načrtu za okrevanje odpornost je vlaganjem v zeleni prehod namenjena skoraj polovica ukrepov in naložb (48,9 %).

Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam

Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja

Načrt za okrevanje EU v Sloveniji

V evropskem zelenem dogovoru imajo veliko vlogo podjetja, univerze in inštituti, lokalne skupnosti in posamezniki. Tudi Slovenke in Slovenci podpirajo ukrepe za podnebje in naravo in marsikje delujejo v prid okolja. Evropska unija podpira ta prizadevanja s številnimi orodji.

Savinjsko-šaleška regija in Zasavje sta upravičeni do 258 milijonov evrov sredstev iz sklada za pravični prehod. Ta je namenjen premogovnim regijam z bremeni težke industrije, da se preobrazijo in razvijejo čistejše gospodarske dejavnosti, vlagajo v raziskave in inovacije, posodobijo energetske sisteme in obrate ter prebivalcem omogočijo izobraževanje, usposabljanje in prekvalifikacijo.

Sklad za pravični prehod v Sloveniji

Slovenske univerze in inštituti razvijajo prebojne in aplikativne raziskave ter inovacije na področju zelenega prehoda, čistih tehnologij, goriv, materialov, postopkov in še več.

Dejavna so tudi mesta: Ljubljana je za svoja trajnostna prizadevanja leta 2016 nosila prestižni naziv evropska zelena prestolnica. Velenje, Kranj in Ljubljana so uspeli s prijavami v Misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030 in zdaj razvijajo rešitve za občane in občanke na področju zraka, hrupa, mobilnosti, energetske učinkovitosti in podobno. Mestna občina Velenje pa v letu 2024 nosi naziv evropski zeleni list.

Občine, mesta in regije se lahko za podporo in sodelovanje pri podnebnih ukrepih vključijo tudi v evropsko mrežo Konvencija županov in povežejo z občinami po vsej Evropi.

Ambasadorji Evropskega podnebnega pakta so ljudje iz različnih družbenih okolij in vseh koncev Evrope, ki so zavezani podnebnim ukrepom. Obveščajo, navdihujejo in podpirajo podnebne ukrepe v svojih skupnostih in mrežah ter delujejo kot most. Vsak se lahko vključi v pakt.

Eurobarometer 2023: Javna podpora podnebnim ukrepom

Evropski podnebni pakt

Misija 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030

Velenje: https://www.velenje.si/v-letosnjem-letu-smo-nosilec-naziva-evropski-zeleni-list/

Raziskave in inovacije: Obzorje Evropa v Sloveniji

Konvencija županov

Obzorje Evropa v Sloveniji