Skip to main content
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji logo
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji
Zaščita okolja

Skupni evropski pristop k varovanju okolja je ključen za ohranitev narave.

Evropski zeleni dogovor

Evropski zeleni dogovor je naš časovni načrt za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva EU.

Na ravni Evropske unije naravo in biotsko raznovrstnost že vrsto let varuje več zakonov, ki se danes vključujejo v širši okvir Evropskega zelenega dogovora, ki je ena od šestih krovnih prednostnih nalog Evropske komisije 2019-2024 pod predsedstvom Ursule von der Leyen. Gre za časovni načrt za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva Evropske unije na način, da podnebni in okoljski izzivi postanejo priložnost na vseh področjih politike in tako omogočijo prehod, ki bo pravičen in vključujoč za vse.

Namen okoljske politike Evropske unije je prebivalcem omogočiti dobro življenje v okviru ekoloških omejitev planeta. Okoljske politike se osredotočajo na inovativno, krožno gospodarstvo, ki varuje, ceni in obnavlja biotsko raznovrstnost in kar najbolj zmanjšuje okoljska tveganja za zdravje. V krožnem gospodarstvu odpornost družbe narašča, gospodarska rast pa ni odvisna od rabe naravnih virov.

Polovica vseh emisij toplogrednih plinov izvira iz pridobivanja in predelave virov. Cilja podnebne nevtralnosti ni mogoče doseči do leta 2050 brez prehoda na popolnoma krožno gospodarstvo. Akcijski načrt za krožno gospodarstvo je jedro Evropskega zelenega dogovora.

Evropski zeleni dogovor

Evropska naravovarstvena zakonodaja

Evropska okoljska politika

Biotska raznovrstnost

Akcijski načrt za krožno gospodarstvo

Earth Day
Naš cilj je postati podnebno nevtralna celina do 2050.

V času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije bodo potekala pogajanja in sprejem o predlogih Evropske komisije, ki izhajajo iz evropskega zelenega načrta. Glavna prednostna naloga tria predsedstev (Nemčija, Portugalska in Slovenija) vključuje izvajanje vseh ustreznih ukrepov, ki bodo pripomogli k močnemu okrevanju evropskega gospodarstva po pandemiji COVID-19, in sicer v skladu s trajnostno in vključujočo strategijo rasti, kjer bo upoštevano, da moramo do leta 2050 v Evropi doseči podnebno nevtralnost.

Sveženj predlogov Komisije za uresničitev podnebnih ambicij ter preobrazbo evropskega gospodarstva in družbe

Spletno mesto o uresničevanju evropskega zelenega dogovora (z zakonodajnimi predlogi)

Evropska podnebna pravila (podnebni zakon) in drugi ukrepi za doseganje podnebne nevtralnosti

Načrt za okrevanje

 

Slovenski zeleni dogovor

V Sloveniji je narava med najbogatejšimi v Evropski uniji, z zelo visoko stopnjo biotske raznovrstnosti tako glede ekosistemov kot različnih rastlinskih in živalskih vrst v njih. V Sloveniji je okrog 22.000 živalskih in 3.500 rastlinskih vrst. Žal degradacija naravnega okolja in podnebne spremembe ne prizanašajo Sloveniji. Skupen pristop k varovanju okolja na kontinentu je zato ključen za ohranitev prečudovite slovenske narave. Ne nazadnje se je prav Ljubljana leta 2016 ovenčala z laskavim nazivom evropska zelena prestolnica.

Evropska unija je zavezana varstvu narave vse od sprejetja Direktive o pticah aprila 1979. Direktiva o habitatih, ki je bila sprejeta leta 1992 za pomoč pri ohranjanju biotske raznovrstnosti, je vzpostavila vseevropsko omrežje zavarovanih območij Natura 2000. Slovenija ima najvišji delež območij Natura 2000 v Evropski uniji, ki pokrivajo dobrih 37 odstotkov ozemlja države. V kar 204 od 212 slovenskih občin se nahajajo območja Nature 2000.

Natura 2000 v Evropski uniji

Natura 2000 v Sloveniji

60 odstotkov ozemlja Slovenije pokriva gozd, pri čemer je povprečje v Evropski uniji 40 odstotkov, kar Evropo še vedno uvršča med vodilne po bogastvu z gozdovi na svetu. V slovenskih gozdovih živijo tudi velike zveri, in sicer medved, volk in ris. Vse tri vrste so od 1993 zavarovane s predpisi Evropske unije. Za njihovo dolgoročno ohranitev je ključno sobivanje z ljudmi.

Gozdovi v Evropski uniji

Zaščita velikih zveri

Slovenija je bogata z vodami, celovito upravljanje pa je urejeno v skladu z Okvirno direktivo o vodah. Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2010 opredelila pravico do vode kot temeljno človekovo pravico. Z vpisom neodtujljive pravice do vode v Ustavo se je njenim ciljem novembra 2016 pridružila tudi Slovenija. V slovensko Ustavo vnesen 70.a člen določa, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da služijo prednostni in trajnostni oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev, ter v tem delu niso tržno blago.

Okvirna direktiva o vodah

Boj proti podnebnim spremembam

Zaradi vedno večjih obremenitev okolja žal tudi v Sloveniji narašča temperatura. Podatki Agencije RS za okolje kažejo, da temperatura zadnjih 50 let raste s trendom 0,33 °C/10 let. Dvig temperature bo odvisen od izpustov toplogrednih plinov, kar bo vplivalo na vremenske razmere (izjemne padavine, suša, pomanjkanje vode …) in s tem na naše zdravje in seveda potencialno tudi na dostop do pitne vode.

Več informacij je na voljo v sinteznem poročilu Agencije za okolje Ocena podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja.

Evropska komisija je 24. februarja 2021 sprejela novo strategijo Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam, saj so te žal neizbežne. Čeprav v Evropski uniji delamo vse, kar je v naši moči, se moramo pripraviti tudi na soočenje z neizogibnimi posledicami teh sprememb. Od smrtonosnih vročinskih valov in uničujočih suš do zdesetkanih gozdov in obal, ki jih spodkopava dviganje morske gladine – podnebne spremembe že terjajo svoj davek v Evropi in po svetu.

Strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam.

Marca 2021 pa je Evropska komisija predstavila predlog, da se v zakonodajo vključi politična zaveza, da bo do leta 2050 celotna Evropska unija podnebno nevtralna za zaščito planeta in ljudi. V evropskih podnebnih pravilih sta določena cilj za leto 2050 in usmeritev za vse politike EU, ob tem pa pravila javnim organom, podjetjem ter državljankam in državljanom zagotavljajo predvidljivost. Komisija hkrati začenja javno posvetovanje o prihodnjem evropskem podnebnem paktu.

Ocena podnebnih sprememb do konca 21. stoletja 

Nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam