EU IN KRIZE: KAKO NAPREJ

Glavna lekcija pandemije covida-19 je bila, da je bolje sodelovati, tudi v zadevah, ki so sicer v pristojnosti držav članic, je na spletnem pogovoru EU in krize: kako naprej, poudaril evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Krepitev sodelovanja za boljšo odpornost EU na krize bo tudi prioriteta slovenskega predsedovanja Svetu EU. 

Posnetek celotne razprave je zdaj na voljo na naši Facebook inYou Tube strani.

Evropski mehanizem zaščite in reševanja se po pandemiji krepi in daje Evropski komisiji več prostora in fleksibilnosti, da države članice podpre ob velikih nesrečah. Med novostmi je razširitev skupnih evropskih strateških zalog rescEU tudi na področju zaščitne in medicinske opreme in na druga, z okrepljenim mehanizmom Evropska komisija dobiva možnost za neposredno nabavo materiala in storitev, na voljo bo tudi več sredstev.  Politični dogovor o tem sta 8. februarja dosegla zakonodajalca, Evropski parlament in Svet EU, zakonodajni akt pa bo v parlamentu predvidoma izglasovan aprila.

Obenem aktivnosti tečejo v smer krepitve Evropske agencije za zdravila. Za boljšo pripravljenost in odziv v zdravstvenih krizah pa se pripravlja ustanovitev agencije za biomedicinsko pripravljenost HERA. Njen prvi korak je načrt za spoprijemanje z novimi različicami koronavirusa, t.i. HERA inkubator. Te aktivnosti bodo tudi v središču pozornosti slovenskega predsedstva EU v drugi polovici letam je pojasnil Igor Senčar iz predsednika kabineta vlade.

V kompleksni krizi takšnih razsežnosti, kot je pandemija, je potrebno tesno sodelovanje vseh sistemov in krepitev zaupanja državljanov predvsem v  nacionalne oblasti, je poudarila dr. Jelena Juvan s katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede. Ena od lekcij je zato tudi, da morajo države in EU svoje načrte osnovati na natančni analizi različnih in realnih scenarijev. To se izkaže še za posebej pomembno ob sočasnih krizah, kot se je to nedavno zgodilo ob potresih na Hrvaškem v času pandemije. 

V krizah in nesrečah je ključno, da komunikacija med vpletenimi teče  hitro in učinkovito, zato je potrebno vzpostaviti sisteme, ki so varni in pripravljeni na odzivanje  v različnih situacijah, je dejal Franc Dolenc iz podjetja Mediainteractive in nekdanji dolgoletni direktor Agencije za komunikacijska omrežja in storitve AKOS. Ob tem je treba poskrbeti tudi za usposabljanje in za ustrezno infrastrukturo. Slovensko celovito digitalno rešitev Medicoll že uporabljajo zdravstveni reševalci na Gorenjskem, uvedli ga bodo tudi gasilci, uporaben pa bi lahko bil tudi v širšem prostoru.

Vabljeni k dodatnemu raziskovanju tematik s področja kriznega upravljanja, vključno z zdravjem, kibernetsko varnostjo in digitalno preobrazbo.

• Mehanizem EU za civilno zaščito
• Zdravstvena unija in biomedicinska varnost
• 23. 2. posvet sveta za razvoj SAZU z naslovom Digitalizacija dela, ekonomije in družbe v nematerialnem kapitalizmu (link is external), na katerem bo sodeloval dr. Zoran Stančič, izredni svetovalec na Generalnem direktoratu Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo
• Posnetek spletnega posveta sveta za razvoj SAZU