Po drugi strani jih manj kot polovica meni, da so osebe z duševnimi težavami trenutno deležne enake ravni oskrbe kot osebe, ki imajo težave s telesnim zdravjem.
Skoraj polovica vprašanih Evropejcev in Evropejk (46 %) se je v zadnjih dvanajstih mesecih soočila s čustveno ali psihosocialno stisko, kot je občutek depresije ali anksioznosti. Vendar jih glede na raziskavo več kot polovica (54 %) ni bila deležna strokovne pomoči, kar kaže, da si je na ravni EU ključno še naprej prizadevati za dobro duševno zdravje. V Sloveniji se je s tako stisko soočilo 41 % vprašanih, brez strokovne pomoči pa je ostalo 61 % vprašanih.
Danes objavljena raziskava med drugim potrjuje, da so nedavni dogodki, kot so pandemija COVID-19, ruska agresija v Ukrajini, podnebna kriza ter drugi družbeni in gospodarski pritiski, še poslabšali že tako slabe razmere na področju duševnega zdravja v Evropi.
Večina vprašanih ocenjuje, da so najpomembnejši dejavnik za dobro duševno zdravje življenjske razmere (60 % v EU, 62 % v Sloveniji), sledi pa jim finančna varnost (53 % EU, 59 % v Sloveniji).
Približno tretjina Evropejcev in Evropejk meni, da k dobremu duševnemu zdravju ključno prispevajo stik z naravo in zelenimi površinami (35 %), spalne navade (35 %), telesna dejavnost (34 %) in družabni stiki (33 %). Po drugi strani v vseh državah članicah velika večina meni, da lahko uporaba družbenih medijev negativno vpliva na duševno zdravje mladih.
Komisarka za zdravje in varnost hrane Stela Kiriakides bo jutri gostila konferenco na visoki ravni o duševnem zdravju in tako nadaljevala delo na podlagi celovitega pristopa k duševnemu zdravju, ki ga je Komisija predstavila junija letos. Program konference je na voljo tukaj, za spletno udeležbo pa se lahko prijavite na tej povezavi.
Več:
Več informacij
- Datum objave
- 9. oktober 2023
- Avtor
- Predstavništvo v Sloveniji