Evropski semester 2022: Komisija Sloveniji priporoča ukrepe za zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost ter poziva k javnofinančni vzdržnosti v zdravstvu

Evropska komisija je danes v sklopu evropskega semestra sprejela obsežen paket dokumentov, ki dve leti po začetku pandemije COVID-19 in sredi ruske invazije na Ukrajino državam članicam zagotavlja podporo in smernice za koordinacijo njihovih fiskalnih in gospodarskih politik ter politik zaposlovanja. Evropska komisija je tako tudi za Slovenijo danes objavila poročilo o državi in predlog posebnih priporočil za prednostno ukrepanje v letošnjem in prihodnjem letu.

Letošnji cikel evropskega semestra je v več pogledih prilagojen. Kot je bilo napovedano že jeseni 2021, je semester tesno prepleten z izvajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost oz. sprejetih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost (NOO). Slednji ostajajo vodilo za izvajanje reform in naložb v državah v prihodnjih letih, saj v veliki meri naslavljajo specifična priporočila, ki so bila naslovljena na posamezne države članice v preteklih ciklih evropskega semestra. Načrti ostajajo tudi glavno orodje za pospešitev zelenega in digitalnega prehoda ter krepitev odpornosti držav članic. V tem kontekstu je bilo jeseni napovedano, da bo Evropska komisija v letošnjem spomladanskem paketu za vsako državo sočasno objavila tako poročilo o državi kot predlog priporočila za prednostno ukrepanje za posamezno državo (CSR).

Februarska ruska invazija na Ukrajino je ustvarila nove razmere, ki so poslabšale sicer obetajoče napovedi za rast po dveh letih pandemije. Nadaljnje povišanje cen primarnih surovin, ponovne motnje v oskrbi in vse večja negotovost predstavljajo znatna negativna tveganja. Prav tako invazija predstavlja dodatne izzive za gospodarstva EU glede zanesljivostjo oskrbe z energijo in odvisnostjo od ruskih fosilnih goriv. Evropski semester tako vključuje tudi cilje, ki jih je Komisija zastavila v evropskem načrtu za čimprejšnjo odpravo odvisnosti Evrope od ruskih fosilnih goriv – t. i. sporočilu REPowerEU, objavljenim prejšnji teden. Posledično so vse države članice danes dobile tudi t. i. energetsko priporočilo.

V okviru svežnja 10 dokumentov izpostavljamo predvsem tri, ki so pomembna tudi za Slovenijo.

1.) Splošno sporočilo o spomladanskem svežnju evropskega semestra, ki med drugim odgovarja na vprašanje naravnanosti fiskalne politike v prihodnjem letu. Sporočilo ugotavlja, da Unija še ni izšla iz obdobja hudega gospodarskega upada. Zlasti posebna narava makroekonomskega šoka, ki ga je povzročila ruska invazija na Ukrajino, pa tudi njene dolgoročne posledice za potrebe po energetski varnosti EU zahtevajo skrbno oblikovanje fiskalne politike leta 2023. Fiskalna politika bi tako morala prihodnje leto razširiti javne naložbe za zeleni in digitalni prehod in za energetsko varnost. Na tej podlagi Komisija meni, da so pogoji za ohranitev splošne odstopne klavzule od Pakta za stabilnost in rast tudi v letu 2023 izpolnjeni in da se to klavzulo deaktivira od leta 2024 naprej. Komisija ocenjuje, da bo nadaljnjo dopuščanje splošne odstopne klavzule v letu 2023 nacionalni fiskalni politiki zagotovilo prostor za odziv, ko bo to potrebno, hkrati pa bo zagotovilo prehod s širše podpore gospodarstvu v času pandemije v smeri vse večje osredotočenosti na začasne ter ciljno omejene ukrepe oz. v smeri fiskalne previdnosti, potrebne za zagotovitev srednjeročne fiskalne vzdržnosti. Splošna odstopna klavzula torej ne predstavlja opustitev pravil Pakta za stabilnost in rast, pač pa le omogoča začasno odstopanje od običajnih proračunskih zahtev, pod pogojem da to ne ogroža srednjeročne fiskalne vzdržnosti.

2.) Poročilo o državi v spremenjenem in skrajšanem formatu predstavlja pregled stanja v državi skupaj z analizo izvajanja načrta za okrevanje in odpornosti. Hkrati izpostavlja nove izzive za posamezno državo, ki bi bile lahko predmet predloga priporočil za prednostno ukrepanje (t. i. CSRs).

Poročilo za Slovenijo ugotavlja, da slovenski načrt za okrevanje in odpornost že naslavlja številne dolgoročne izzive, zlasti tiste, ki so povezani s staranjem prebivalstva (reforma pokojninskega sistema, zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe), ter podpira zeleni in digitalni prehod. Kot področja, kjer je potrebna dodatna pozornost Slovenije, pa med drugim izpostavlja:

zagotavljanje srednjeročne in dolgoročne vzdržnosti javnih financ v luči staranja prebivalstva, zlasti zdravstvenega varstva in sistema dolgotrajne oskrbe,
razmislek o dodatnih virih prihodkov za financiranje nedavnih znižanj obdavčitve dela in o uravnoteženju davčne mešanice tudi v smeri zelenih in rasti prijaznejših davkov,
ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja, zlasti na področju pospešitve plačil, ter odpravljanje ovir na področju storitev,
zagotavljanje, da prisotnost podjetij v državni lasti oz. pod državnim nadzorom v nekaterih nestrateških sektorjih ne spodkopava pogojev vstopa na trg in konkurence in da se ta podjetja upravlja na podlagi sprejetih standardov korporativnega upravljanja,
osredotočanje naložb na zeleni prehod in diverzifikacijo energetske ponudbe, zlasti s pospeševanjem uporabe obnovljivih virov energije in z nadaljnjimi prizadevanji glede poenostavitve in časovne pospešitve izdajanja dovoljenj in upravnih postopkov, krepitvijo elektrodistribucijskih omrežij, izboljšanjem energetske učinkovitosti, izgradnje energetske infrastrukture in železniškega prometa,
ukrepe za povečanje krožnosti gospodarstva in spodbujanje eko-inovacij.

3.) Na podlagi tovrstne analize v poročilih je Evropska komisija predstavila predlog priporočil za prednostno ukrepanje v 2022 in 2023 za vsako državo, tudi za Slovenijo.

Za Slovenijo Evropska komisija predlaga, da prednostno ukrepa na naslednjih treh področjih: 1.) javne finance, 2.) izvajanje dogovorjenih reform in naložb v okviru načrta za okrevanje in odpornost ter kohezijske politike ter 3.) na področju energetike.

Fiskalno priporočilo: Slovenija naj razširi javne naložbe za zeleni in digitalni prehod ter za energetsko varnost, vključno z uporabo mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF), RePowerEU in drugih sredstev EU. V obdobju po letu 2023 naj izvaja fiskalno politiko, usmerjeno v preudarno srednjeročno fiskalno pozicijo. Zagotovi naj dolgoročno fiskalno vzdržnost zdravstvenega varstva in sistemov dolgotrajne oskrbe. Uvede naj izravnalne ukrepe za uvedeno znižanje obdavčitve dela, vključno s premikom v smeri bolj zelenih in rasti prijaznih davkov.
Učinkovito izvajanje reform in naložb, h katerim se je zavezala v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Slovenijo poziva tudi k čimprejšnjemu zaključku pogajanj programskih dokumentov kohezijske politike 2021-2027 z namenom čimprejšnjega izvajanja naložb tudi v regijah.
Energetsko priporočilo poziva k diverzifikaciji uvoza fosilnih goriv in zmanjšanju splošne odvisnosti od fosilnih goriv, pospeševanju rabe obnovljivih virov energije, zlasti z nadaljnjo poenostavitvijo in pospešitvijo izdajanja dovoljenj in krepitvijo elektrodistribucijskega omrežja. Slovenija naj okrepi izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost, predvsem v stavbah, in elektrifikacijo prometnega sektorja. Prav tako naj zagotovi, da imajo energetska infrastruktura in povezave zadostne zmogljivosti.

Prihodnji koraki

Komisija poziva evroskupino in Svet EU, da čimprej razpravljata o današnjem svežnju in potrdijo predlagane smernice ter tako zagotovijo državam članicam zlasti jasnost glede naravnanosti fiskalne politike v 2023.

Več informacij in dokumentov, ki tvorijo obsežen paket, je na voljo na:

Več informacij

Datum objave: 23. maj 2022
Avtor: Predstavništvo v Sloveniji