Komisija danes predstavlja vizijo, cilje in možnosti za uspešno digitalno preobrazbo Evrope do leta 2030. To je ključnega pomena tudi za prehod na podnebno nevtralno, krožno in odporno gospodarstvo. Cilj EU je, da bi bila digitalno suverena v odprtem in medsebojno povezanem svetu ter da bi si prizadevala za digitalne politike, ki ljudi in podjetja opolnomočajo, da izkoristijo trajnostno in uspešnejšo digitalno prihodnost, osredotočeno na človeka. To vključuje obravnavo ranljivosti in odvisnosti ter pospeševanje naložb.
Današnje sporočilo sledi pozivu predsednice von der Leyen o stanju v Uniji, da bi naslednja leta postala digitalno desetletje Evrope, odziva se na poziv Evropskega sveta k vzpostavitvi digitalnega kompasa in se opira na digitalno strategijo Komisije iz februarja 2020. V sporočilu je predlagan dogovor o sklopu digitalnih načel za hitro uvedbo pomembnih večdržavnih projektov in pripravo zakonodajnega predloga, ki določa trden okvir upravljanja, za spremljanje napredka – digitalni kompas.
Evropski digitalni kompas
Komisija predlaga digitalni kompas, s katerim bi se digitalne ambicije EU do leta 2030 prelile v konkretne ukrepe. Temelji na štirih glavnih točkah.
1) Digitalno usposobljeno prebivalstvo in visoko kvalificirani strokovnjaki na digitalnem področju: do leta 2030 bi moralo vsaj 80 % odraslih imeti osnovna digitalna znanja in spretnosti, v EU pa bi moralo biti zaposlenih 20 milijonov strokovnjakov za IKT, pri čemer bi se moral delež žensk na takih delovnih mestih povečati.
2) Varne, učinkovite in trajnostne digitalne infrastrukture: do leta 2030 bi morala imeti vsa gospodinjstva v EU gigabitno povezljivost, vsa poseljena območja pa bi morala biti porkita s 5G; proizvodnja vrhunskih in trajnostnih polprevodnikov v Evropi bi morala znašati 20 % svetovne proizvodnje; v EU bi bilo treba uvesti 10 000 podnebno nevtralnih zelo varnih robnih vozlišč in Evropa bi morala imeti svoj prvi kvantni računalnik.
3) Digitalna preobrazba podjetij: do leta 2030 bi morala tri od štirih podjetij uporabljati storitve računalništva v oblaku, velepodatke in umetno inteligenco; več kot 90 % malih in srednjih podjetij bi moralo doseči najmanj osnovno raven digitalne intenzivnosti; število samorogov EU pa bi se moralo podvojiti.
4) Digitalizacija javnih storitev: do leta 2030 bi morale biti vse ključne javne storitve na voljo prek spleta; vse državljanke in državljani bodo imeli dostop do svojih e-zdravstvenih kartotek; 80 % pa bi jih moralo uporabiti elektronsko identifikacijo.
Kompas določa trdno skupno strukturo upravljanja skupaj z državami članicami, ki temelji na sistemu spremljanja z letnim poročanjem s semaforji. Cilji bodo vključeni v program politike, o katerem se bosta dogovorila Evropski parlament in Svet.
Večdržavni projekti
Komisija bo zaradi boljšega obravnavanja vrzeli v kritičnih zmogljivostih EU olajšala hiter začetek izvajanja večdržavnih projektov, pri čemer bodo kombinirane naložbe iz proračuna EU, držav članic in industrije v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih finančnih sredstev EU. Države članice so se v svojih načrtih za okrevanje in odpornost zavezale, da bodo najmanj 20 % namenile prednostni nalogi digitalizacije. Morebitni večdržavni projekti vključujejo vseevropsko medsebojno povezano infrastrukturo za obdelavo podatkov; zasnovo in uvedbo naslednje generacije zaupanja vrednih procesorjev z majhno porabo električne energije ali povezane javne uprave.
Digitalne pravice in načela za Evropejke in Evropejce
Pravice in vrednote EU so v osrčju načina digitalizacije EU, osredotočenega na človeka, in treba bi jih bilo v celoti upoštevati v spletnem prostoru. Zato Komisija predlaga razvoj okvira za digitalna načela, kot so dostop do visokokakovostne povezljivosti, zadostnih digitalnih znanj in spretnosti, javnih storitev ter poštenih in nediskriminatornih spletnih storitev, ter splošneje, da se zagotovi, da se na spletu lahko uveljavljajo enake pravice, kot veljajo za nespletne storitve. O teh načelih bi potekala široka družbena razprava, vključilo pa bi se jih lahko v slovesno medinstitucionalno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije. Temeljila bi na evropskem stebru socialnih pravic in ga dopolnjevala. Komisija predlaga, da se v letni raziskavi Eurobarometer spremlja, ali Evropejke in Evropejci menijo, da se njihove digitalne pravice spoštujejo.
Digitalna Evropa v svetu
Digitalna preobrazba prinaša globalne izzive. EU si bo prizadevala za spodbujanje svoje pozitivne digitalne agende, osredotočene na človeka, v mednarodnih organizacijah in v okviru močnih mednarodnih digitalnih partnerstev. Kombiniranje notranjih naložb EU z znatnimi sredstvi, ki so na voljo v okviru novih instrumentov za zunanje sodelovanje, bo EU omogočilo, da pri doseganju skupnih globalnih ciljev sodeluje s partnerji po svetu. Komisija je že predlagala ustanovitev novega sveta za trgovino in tehnologijo med EU in ZDA. Današnje sporočilo poudarja pomen naložb v izboljšano povezljivost skupaj z zunanjimi partnerji EU, na primer z ustanovitvijo sklada za digitalno povezljivost.
Več:
Več informacij
- Datum objave
- 9. marec 2021