Sveženj temelji na jesenski gospodarski napovedi 2022, ki kaže, da je gospodarstvo EU po močni prvi polovici leta zdaj vstopilo v veliko zahtevnejšo fazo. Čeprav se hitri in dobro usklajeni ukrepi politik, sprejeti med pandemijo COVID-19, obrestujejo, se EU zaradi posledic ruske invazije na Ukrajino sooča z več kompleksnimi izzivi. Do zdaj najvišje cene energije, visoke stopnje inflacije, pomanjkanje ponudbe, višje ravni dolga in naraščajoči stroški zadolževanja vplivajo na poslovno aktivnost in zmanjšujejo kupno moč gospodinjstev.
Zaradi teh izzivov moramo usklajeno ukrepati, da bi zagotovili ustrezno in cenovno dostopno oskrbo z energijo, ohranili gospodarsko in finančno stabilnost ter zaščitili ranljiva gospodinjstva in podjetja, hkrati pa ohranili vzdržne javne finance. Hkrati je potrebno hitro ukrepanje, da se spodbudita potencialna rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ter doseže zeleni in digitalni prehod. Usklajevanje ekonomskih politik v okviru evropskega semestra bo državam članicam pomagalo doseči te cilje z določitvijo prednostnih nalog ter jasnih in dobro usklajenih smernic glede politik za prihodnje leto.
V letošnjem letnem pregledu trajnostne rasti je predstavljen ambiciozen načrt za nadaljnjo krepitev usklajenih odzivov politike v EU za kratkoročno ublažitev negativnih posledic energetskih šokov. Hkrati je ključnega pomena, da se v srednjeročnem obdobju še naprej krepita socialna in gospodarska odpornost ter spodbuja trajnostna in vključujoča rast ob ohranjanju prožnosti pri spoprijemanju z novimi izzivi. Ta pristop je skladen s cilji trajnostnega razvoja ZN, ki so sestavni del evropskega semestra.
Štiri prednostne naloge v okviru evropskega semestra ostajajo: spodbujanje okoljske trajnostnosti, produktivnosti, pravičnosti in makroekonomske stabilnosti za podporo konkurenčni trajnostnosti.
V skladu s priporočili glede javnih financ za leto 2023 bi morale države članice z nizkim in srednjim dolgom zagotoviti, da je rast nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov skladna s skupno nevtralno naravnanostjo politike. Državam članicam z visokim dolgom je bilo priporočeno, naj zagotovijo preudarno fiskalno politiko, zlasti z omejevanjem rasti nacionalno financiranih tekočih primarnih odhodkov pod srednjeročno potencialno rast BDP.
Komisija poziva Belgijo, Portugalsko, Avstrijo, Litvo, Nemčijo, Estonijo, Luksemburg, Nizozemsko, Slovenijo in Slovaško, naj s sprejetjem potrebnih ukrepov v okviru nacionalnega proračunskega postopka zagotovijo, da bodo njihovi proračuni za leto 2023 v celoti skladni s priporočili Sveta.
Več:
Več informacij
- Datum objave
- 22. november 2022
- Avtor
- Predstavništvo v Sloveniji