Preskoči na glavno vsebino
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji
Novice24. maj 2023Predstavništvo v Sloveniji

Pomladanski sveženj evropskega semestra 2023

Evropska komisija je v okviru pomladanskega svežnja evropskega semestra 2023 državam članicam danes dala smernice politik za ohranjanje reform in naložb za zagotovitev dolgoročne blaginjekonkurenčnostipravičnosti in odpornosti EU.

Read-out of the weekly meeting of the von der Leyen Commission by Valdis Dombrovskis, Executive Vice-President of the European Commission, and Paolo Gentiloni, European Commissioner,  on the 2023 European Semester Spring Package

Komisija v poročilih o posameznih državah za leto 2023 ocenjuje posebne socialno-ekonomske izzive ter predlaga priporočila za spopadanje s ključnimi gospodarskimi in socialnimi izzivi, ki so v njihovih načrtih za okrevanje in odpornost le delno obravnavani ali niso obravnavani.

Države članice bi morale še naprej izvajati svoje načrte za okrevanje in odpornost in programe kohezijske politike. Prav tako bi morale napredovati pri razogljičenju gospodarstva in industrijske baze EU, odpravljanju pomanjkanja delovne sile ter neusklajenosti med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, podpiranju ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, povečanju raziskav in inovacij ter ustvarjanju pogojev za zagotovitev dolgoročne blaginjekonkurenčnostipravičnosti in odpornosti EU. Za spopadanje z izzivi energetske varnosti in prehoda na čisto energijo je nujna vključitev poglavij REPowerEU v načrte.

V zvezi s fiskalno politiko Komisija po odpravi splošne odstopne klavzule spet izdaja kvantificirana in državam prilagojena priporočila. 

Države članice, ki so na podlagi pomladanske napovedi za leto 2023 dosegle svoj srednjeročni proračunski cilj, naj v letu 2024 ohranijo trden fiskalni položaj, ostale pa so pozvane k zagotavljanju preudarne fiskalne politike. Vse države članice bi morale ohraniti nacionalno financirane javne naložbe in zagotoviti učinkovito črpanje nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih skladov EU, zlasti za spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda. Vse države članice bi morale veljavne ukrepe za energetsko podporo ukiniti do konca leta 2023, v primeru ponovnega zvišanja cen energije pa ukrepe usmeriti v zaščito ranljivih gospodinjstev in podjetij. Za obdobje po letu 2024 bi si morale države članice še naprej prizadevati za srednjeročno fiskalno strategijo za postopno in trajnostno konsolidacijo. 

Komisija je v zvezi z izpolnjevanjem meril glede primanjkljaja in dolga pripravila poročilo za 16 držav članic, med drugim za Slovenijo. V poročilu ugotavlja, da Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Estonija, Španija, Francija, Italija, Latvija, Madžarska, Malta, Poljska, Slovenija in Slovaška ne izpolnjujejo merila glede primanjkljaja, medtem ko Francija, Italija in Finska ne izpolnjujejo merila glede dolga. Komisija bo Svetu EU predlagala, naj spomladi 2024 na podlagi podatkov o realizaciji za leto 2023 začne postopke v zvezi s čezmernim primanjkljajem. 

Komisija je ocenila tudi obstoj makroekonomskih neravnotežij za 17 držav članic, izbranih za poglobljene preglede v poročilu o mehanizmu opozarjanja za leto 2023. 

Na področju zaposlovanja Komisija predlaga smernice s skupnimi prednostnimi nalogami nacionalnih politik zaposlovanja in socialnih politik. Smernice iz novembra 2022 kažejo učinek po koronavirusni pandemiji in ruski agresiji proti Ukrajini, zato Komisija predlaga prenos smernic za zaposlovanje v leto 2023. Smernice odražajo tudi prednostne naloge evropskega leta znanj in spretnosti

Komisija poziva evrsko skupino in Svet EU, naj razpravljata o svežnju in potrdita danes predlagane smernice. 

Več:

Več informacij

Datum objave
24. maj 2023
Avtor
Predstavništvo v Sloveniji