Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2023

Press conference by Didier Reynders, European Commissioner, on the 2023 EU justice Scoreboard

Gre za letni pregled s primerjalnimi podatki o učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti pravosodnih sistemov držav članic EU. Letošnji pregled stanja vsebuje podatke o 16 novih področjih, na primer o tem, kako nacionalni organi obravnavajo korupcijo, o trajanju postopkov v zvezi s primeri podkupovanja in o posebnih ureditvah, ki omogočajo enak dostop do pravnega varstva za starejše, žrtve nasilja na podlagi spola in nasilja v družini ter osebe, ki jim na splošno grozi diskriminacija. Izdaja za leto 2023 med drugim prvič vključuje tudi posebne podatke o plačah sodnikov in tožilcev, imenovanju predsednikov vrhovnih sodišč in generalnih tožilcev ter najvišjih stopnjah, ki izvajajo ustavne pristojnosti.

Glavne ugotovitve pregleda stanja na področju pravosodja v EU za leto 2023

Še vedno prisotni izzivi v zvezi z mnenjem o neodvisnosti sodstva: raziskava Eurobarometer med širšo javnostjo kaže, da se je mnenje širše javnosti o neodvisnosti sodstva od leta 2016 v 15 državah članicah izboljšalo. V primerjavi z lanskim letom se je mnenje v 12 državah članicah izboljšalo, v 12 državah članicah pa se je poslabšalo ali ostalo nespremenjeno. V nekaj državah članicah ostaja stopnja zaznane neodvisnosti še posebej nizka. Raziskava Eurobarometer med podjetji pa kaže, da se je mnenje podjetij o neodvisnosti v primerjavi z letom 2016 v 12 državah članicah izboljšalo, v primerjavi z lanskim letom pa se je v 13 državah članicah poslabšalo.
Vpogled v boj proti korupciji: v 12 državah članicah se kazenski postopki v primerih podkupovanja zaključijo v enem letu, medtem ko lahko v preostalih petih državah članicah, za katere so podatki na voljo, postopki trajajo do približno štiri leta. V pregledu stanja za leto 2023 je prikazan tudi primerjalni pregled pooblastil in imenovanj specializiranih organov, ki se ukvarjajo s preprečevanjem korupcije. Vsebuje tudi prvi pregled policijskih in tožilskih organov, specializiranih za boj proti korupciji, ter postopkov imenovanja vodij tožilstev, specializiranih za obravnavo korupcije.
Nadaljnje možnosti za izboljšave pri digitalizaciji pravosodnih sistemov: samo osem držav članic ima postopkovna pravila, ki v celoti ali večinoma omogočajo uporabo komunikacije na daljavo ter dopustnost dokazov, predloženih le v digitalni obliki. V 19 državah članicah je to mogoče le v določenih primerih, na primer za nekatere uporabnike sodišč (npr. stranke), toda ne za vse (sodni izvedenci). Poleg tega ugotovitve letošnje izdaje kažejo, da sodišča in tožilstva v državah članicah (razen dveh izjem) digitalne tehnologije še vedno ne uporabljajo v obsegu, ki ga omogočajo njihova postopkovna pravila.
Različne stopnje dostopnosti pravnega varstva za ljudi, ki jim grozi diskriminacija, in starejše, pa tudi za žrtve nasilja na podlagi spola in nasilja v družini: 17 držav članic zagotavlja informacije o pravicah oseb, ki jim grozi diskriminacija, 22 držav članic pa omogoča enostaven fizični dostop do sodnih stavb. Poleg tega je devet držav članic sprejelo ukrepe za večjo dostopnost pravne pomoči za starejše. Kar zadeva žrtve nasilja na podlagi spola in nasilja v družini, so v 12 državah članicah vzpostavljena vsa zajeta jamstva, vključno s spletnim dostopom do posebnih informacij, ki so relevantne za to skupino, posebno zaščito žrtev in prič, podporo nevladnih organizacij ali organov za enakost v sodnih postopkih ali posebnim namenskim usposabljanjem za sodnike. Skoraj četrtina držav članic pa ne zagotavlja spletnega dostopa do relevantnih informacij o nasilju na podlagi spola in pravicah žrtev.

Več:

Več informacij

Datum objave: 8. junij 2023
Avtor: Predstavništvo v Sloveniji