Ta indeks spremlja napredek držav članic EU na digitalnem področju. Države članice so med pandemijo COVID-19 nadaljevale prizadevanja za digitalizacijo, a se še vedno soočajo s težavami pri zmanjševanju razkoraka v digitalnih znanjih in spretnostih, digitalni preobrazbi MSP ter uvajanju naprednih omrežij 5G.
Mehanizem za okrevanje in odpornost, v okviru katerega je za reforme in naložbe na digitalnem področju na voljo približno 127 milijard evrov, je izjemna priložnost za pospešitev digitalne preobrazbe, ki je EU in njene države članice ne smejo zamuditi.
Po indeksu večina držav članic sicer dosega napredek pri digitalni preobrazbi, države članice, ki so sprva zaostajale, pa s hitrejšim napredkom postopoma zmanjšujejo zaostanek. Uporaba ključnih digitalnih tehnologij, kot so umetna inteligenca in velepodatki, v podjetjih pa ostaja omejena. Vsaj osnovna digitalna znanja in spretnosti ima le 54 % Evropejcev, starih od 16 do 74 let. Pomanjkanje IKT strokovnjakov je velika ovira za okrevanje in konkurenčnost podjetij v EU, Unijo pa zavira tudi pri uresničevanju ciljev zelenega dogovora.
Finska, Danska, Nizozemska in Švedska so najnaprednejša digitalna gospodarstva v EU. Slovenija je v splošni razvrstitvi na 11. mestu. Relativni napredek države se na splošno sklada s povprečjem EU. Temu se Slovenija približuje na področju človeškega kapitala, zaostaja pa pri vsaj osnovnih in nadosnovnih digitalnih spretnostih in znanjih. Pokritost z zelo visokozmogljivim omrežjem presega povprečje EU, vendar Slovenija zaostaja z uvajanjem tehnologije 5G. Nekoliko nad povprečjem je pri integraciji digitalnih tehnologij. Raven prodora Slovenije na področju digitalnih javnih storitev je dobra, vendar pod povprečjem EU pri digitalnih javnih storitvah, namenjenih posameznikom, in nad povprečjem pri storitvah, namenjenih podjetjem.
Načrt Slovenije za okrevanje in odpornost poudarja štiri naložbene in reformne sklope na področju digitalizacije: zeleni prehod; digitalna preobrazba; pametna, trajnostna in vključujoča rast; ter zdravstvo in socialna varnost. Komponente, ki jim je bilo dodeljenih največ proračunskih sredstev, so usmerjene v digitalno preobrazbo javnih storitev in javne uprave (260 milijonov EUR), zdravstveno varstvo (83 milijonov EUR), razvoj kompetenc in posodobitev izobraževalnega sistema (72,4 milijona EUR).
Predlog Komisije o programu Pot v digitalno desetletje, o katerem so se dogovorili Evropski parlament in države članice EU, bo omogočil tesnejše sodelovanje med državami članicami in EU za napredek pri vseh razsežnostih, zajetih v indeksu DESI.
Več informacij
- Datum objave
- 28. julij 2022
- Avtor
- Predstavništvo v Sloveniji