Ta številka pomeni prihodke, izgubljene zaradi goljufij in utaj na področju DDV, praks izogibanja in optimizacije DDV, stečajev in plačilne nesposobnosti ter napačnih izračunov in upravnih napak.
Komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je povedal: »Kljub pozitivnemu trendu, zabeleženemu v zadnjih nekaj letih, vrzel še vedno ostaja razlog za veliko zaskrbljenost, zlasti zaradi ogromnih naložbenih potreb, s katerimi se bodo morale soočiti države članice v prihodnjih letih. Letošnje številke pomenijo izgubo v višini več kot 4 000 evrov na sekundo. To so nesprejemljive izgube za nacionalne proračune, kar pomeni, da morajo navadni državljani in podjetja primanjkljaj poravnati z drugimi davki za plačevanje nujnih javnih storitev. Skupaj si moramo prizadevati za boj proti goljufijam na področju DDV, ki so hudo kaznivo dejanje, ki jemlje denar iz žepov potrošnikov, spodkopava naše sisteme socialnega varstva in prazni državne blagajne.«
Romunija je tako kot leta 2019 zabeležila največjo vrzel pri izpolnjevanju obveznosti v zvezi z DDV, saj je leta 2019 izpad prihodkov iz DDV znašal 34,9 %, sledita pa ji Grčija (25,8 %) in Malta (23,5 %). Najmanjšo vrzel so beležile Hrvaška (1,0 %), Švedska (1,4 %) in Ciper (2,7 %). V Sloveniji je vrzel znašala 7,1 %.
Na splošno se je delež vrzeli pri pobiranju DDV zmanjšal v 18 državah članicah, vrzel pri pobiranju DDV pa se je najbolj povečala na Malti (+5,4 odstotne točke), v Sloveniji (+3 odstotne točke) in v Romuniji (+2,3 odstotne točke).
Več:
Več informacij
- Datum objave
- 2. december 2021
- Avtor
- Predstavništvo v Sloveniji