Preskoči na glavno vsebino
Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji
Novice22. december 2023Predstavništvo v Sloveniji

Zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji nadpovprečno, skrbi povzročata inflacija in priseljevanje

Pedstavljamo povzetek rezultatov raziskave javnega mnenja »Standardni Eurobarometer - Jesen 2023/2024«, ki se je v EU in Sloveniji izvajala med 23. oktobrom in 17. novembrom 2023.

Flag of each of the EU Member States, alongside the European flag

Rezultati raziskave Eurobarometer 100 morajo biti interpretirani v kontekstu trenutnih socialno-ekonomskih razmer. EB 100 je potekal leto in pol po ruski invaziji na Ukrajino, pri kateri razrešitve žal še ni na vidiku ter ki se še vedno odraža v podražitvi hrane in spremembah oskrbe z energijo.

Slovenijo so v avgustu prizadele najhujše poplave v zgodovini Slovenije. Prizadele so dve tretjini države, ocenjena škoda pa je presegla 10 milijard evrov. Razlivanja vodotokov so se ponovno ponovila tudi v oktobru in novembru, a v manjšem obsegu kakor avgusta. Za odpravo škode po poplavah je ob ukrepih vlade ter izjemnega prikaza domače in mednarodne solidarnosti Slovenija prejela tudi evropska sredstva.

 

Zadovoljstvo z življenjem v Sloveniji nadpovprečno, skrbi povzročata inflacija in priseljevanje

Velika večina, 93 % Slovencev je zadovoljnih s svojim življenjem, kar Slovence uvršča med bolj zadovoljne državljane EU, kjer je z življenjem v povprečju zadovoljnih 84 % Evropejcev. Prav tako več kot polovica Slovencev ocenjuje trenutno situacijo v Sloveniji kot dobro, kar je bolje kot situacijo v svoji državi vidijo Evropejci.

Bolj kritični so vprašani pri oceni stanja gospodarstva v državi, kjer ga več kot polovica Slovencev ocenjuje kritično (48 % dobro, 51 % slabo), a še zmeraj manj, kot so do kondicije nacionalnega gospodarstva kritični Evropejci.

Kot največji izziv pred Slovenijo v tem času Slovenci navajajo rast cen / inflacijo oz. naraščanje življenjskih stroškov, ki ga izpostavlja več kot tretjina vprašanih Slovencev, enako za svojo državo menijo tudi Evropejci. Na drugo mesto pred izzivi vprašani postavljajo priseljevanje, ostale tematike pa izgubljajo ostrino.

 

Nezadovoljstvo zaradi smeri, v katero se razvijajo stvari v Sloveniji, in črnogledost glede prihodnosti

Le slaba četrtina Slovencev (24 %) je v tem trenutku zadovoljna s smerjo razvoja stvari v Sloveniji, večina (63 %) meni, da stvari v Sloveniji gredo v napačno smer.

Nekaj več pesimizma prevladuje pri pričakovanjih glede splošne situacije v državi v naslednjih 12 mesecih. Pričakovanja Slovencev glede splošne situacije v državi so razpeta med mnenjem, da se splošna situacija v državi ne bo spremenila (-1 o.t.) ter mnenjem, da se bo poslabšala (+6 o.t.)  - vsako zagovarja 44 % vprašanih Slovencev; le 11 % pričakuje izboljšanje situacije v Sloveniji na splošno.

Med sedemindvajseterico so Slovenci med najbolj pesimističnimi, manj optimizma glede stanja v državi v naslednjem letu izražajo le še vprašani na Češkem, kjer je delež pesimistov še  rahlo višji (11% pričakuje spremembe na boljše, 49 % na slabše).

 

Prebivalci Slovenije se počutijo državljane EU, vendar institucije izgubljajo njihovo zaupanje

Večina Slovencev (80 %) se počuti državljane EU, kar je nad povprečjem EU27 (72 %). Ugled EU je v očeh Slovencev bodisi nevtralen bodisi pozitiven, le manjšina vidi EU negativno; podobne občutke pa imajo do EU tudi drugi državljani EU, za katere ima ta še nekoliko bolj pozitiven ugled. V največji meri EU vprašanim predstavlja svobodo potovanja, študija in dela kjerkoli v EU, mir in tudi skupno valuto, evro.

Vprašani so pretežno nezaupljivi do oblasti in mednarodnih političnih institucij, med Slovenci izstopa predvsem nizka stopnja nezaupanja v domače institucije oblasti, ki je ena najnižjih med državami članicami.

So pa vprašani zelo složni v mnenju, da je EU kraj stabilnosti v trenutno nemirnem svetu, s tem se strinja skoraj tri četrtine Slovencev.

 

Močna podpora evru in prostem pretoku državljanov, manj politiki priseljevanja

Večji delež vprašanih je nadpovprečno naklonjen različnim politikam in predlogom EU, mnenje, ki se po rahlem padcu v preteklosti ponovno krepi. Kar 60% Slovencev se strinja, da bi se naj več odločitev sprejemalo na ravni EU27.

Med politikami, ki uživajo najvišjo podporo v Sloveniji, sta skupna gospodarske in monetarna unija z evrom in prost pretok državljanov za življenje, delo, študij in poslovanje v EU – oba predloga presegata 90- oz. 80-odstotni konsenz.

Predlogi različnih skupnih politik dosegajo vsaj 50-odstotno podporo med Slovenci, opazno manj Slovencev kakor v povprečju vprašanih v EU27 podpira predlog skupne evropske politike o priseljevanju.

 

Rusko-ukrajinska vojna največji izziv pred EU, več podpore humanitarni pomoči kot dobavam orožja

V očeh Slovencev (enako kot tudi Evropejcev) največji izziv za EU trenutno predstavlja rusko-ukrajinska vojna (za 36 % vprašanih), na drugem mestu sledi priseljevanje (33 %), na tretjem pa mednarodne razmere.

Slovenci so v nekoliko manjši meri kakor drugi državljani Unije zadovoljni z odzivom oblasti na rusko invazijo na Ukrajino, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU.

V Sloveniji so vprašani glede odziva veliko bolj naklonjeni humanitarnim ukrepom kot pomoči za nadaljevanje konflikta. Zagotavljanje humanitarne pomoči Ukrajini podpira kar 91 % Slovencev in 89 % Evropejcev; 82 % bi podprlo sprejem ljudi, ki bežijo pred konfliktom, v EU.

V najmanjši meri (manj kot polovica vprašanih) so Slovenci naklonjeni financiranju dobave in dostave vojaške opreme v Ukrajino.

 

TV in radio najpogostejša vira informacij, a zaupanje v medije zaradi pritiskov pada

Slovenci so razdeljeni glede občutka obveščenosti o evropskih vprašanjih, a se le-ta izboljšuje in je nad evropskim povprečjem.

Glavni posamični vir informiranja o evropskih političnih vprašanjih predstavljata televizija in radio, najbolj izgubljajo pomen tiskani mediji.

Slovenci so kritični glede kredibilnosti nacionalnih medijev, večji del vprašanih meni, da niso vredni zaupanja. Večina vprašanih meni, da mediji delujejo pod političnim ali tržnim pritiskom ter da pogosto predstavljajo zavajajoče ali napačne informacije, ki pa jih vprašani večinoma znajo prepoznati.

 

O raziskavi Eurobarometer 100 (jesen 2023 / 2024)

V tem sporočilu so povzeti rezultati merjenja javnega mnenja »Standardni Eurobarometer - Jesen 2023/2024«, ki se je izvajalo v 27 državah članicah Evropske unije, v 7 državah kandidatkah za vstop v EU (Albaniji, Bosni in Hercegovini, Moldaviji, Črni gori, Severni Makedoniji, Srbiji, Turčiji), na območju turško-ciprske skupnosti na Cipru, v Združenem kraljestvu in na območju Kosova med 23. oktobrom in 17. novembrom 2023.

Raziskava se je izvajala po metodologiji Standardnega Eurobarometra, rezultati pa so obteženi tako, da predstavljajo reprezentativni vzorec prebivalcev, starih 15 let ali več, vsake izmed sodelujočih držav.

Večina držav, tudi Slovenija, je izvedla osebno anketiranje s pomočjo računalnika (CAPI metoda), ponekod pa so uporabili kombinacijo osebnega in spletnega anketiranja. V Sloveniji je bilo opravljenih 1.017 anket po metodi osebnega anketiranja v gospodinjstvu s pomočjo računalnika (CAPI), raziskavo je izvajala agencija Mediana.

Navedeni rezultati raziskave so zgolj ocene pravih populacijskih parametrov, ki se gibljejo znotraj intervala zaupanja za posamezno oceno.

Več:

Več informacij

Datum objave
22. december 2023
Avtor
Predstavništvo v Sloveniji